Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tek denacionalizacijskega postopka na konkretni postopek za vzpostavitev nedokončane etažne lastnine ne vpliva, ampak so relevantna le dejstva in pravice, vpisane v zemljiško knjigo.
Ko sodišče zagotovi ustrezno evidentiranje stavbe in njenih posameznih in skupnih delov v nepremičninskih evidencah, da organu, ki odloča v denacionalizacijskem postopku, možnost, da pravilno zaključi postopek denacionalizacije in da po njegovem dokončanju odredi ustrezne zemljiškoknjižne vpise, kar sicer brez predhodno vzpostavljene etažne lastnine ni mogoče.
Pritožbe se zavrnejo in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Odločitev sodišča prve stopnje
1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se v postopek po uradni dolžnosti kot zakoniti udeleženki pritegneta Banka A. d. d. in Banka B. d. d. (I. točka izreka), da na stavbi z ident. št. 000-1437, stoječi na parceli št. 002 k. o. ..., obstoji etažna lastnina (II. točka izreka), ugotovilo, da pripadajoče zemljišče k stavbi predstavlja parcela št. 002 k. o. ..., ki s tem postane splošni skupni del stavbe (III. točka izreka), da ima stavba tudi splošna skupna dela z ID znakoma 000-1437-8 in 000-1437-9 (IV. točka izreka), na splošnih skupnih delih ugotovilo idealne deleže solastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov (V. točka izreka), določilo posamezne dele stavbe in pri teh delih lastninsko pravico in druge stvarne pravice v korist in na ime imetnikov (VI. točka izreka), da nerazdeljeni posamezni deli in posamezni deli z začasnimi ID znaki po dokončni vzpostavitvi etažne lastnine ne obstojijo več (VII. točka izreka) ter odločilo, da se izpodbijani sklep po uradni dolžnosti izvede v zemljiški knjigi v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine (VIII. točka izreka).
Povzetek pritožbenih navedb
Proti navedenem sklepu vlagajo pritožbe zakonita udeleženka A. A., zakoniti udeleženec B. B. in udeleženka C. d. o. o.
2.Zakonita udeleženka A. A. izpodbija sklep v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter navaja, da se v celoti sklicuje na svoje navedbe z 29. 5. 2021, da je izdaja odločbe o vzpostavitvi etažne lastnine preuranjena in nedopustna, saj denacionalizacijski postopek za stavbo in zemljišče, ki se nanaša konkretno na poslovni prostor trgovine C. d. o. o., še ni pravnomočno zaključen. Ni jasno temeljno pravno vprašanje o lastništvu in pravnem naslovu poslovnega prostora, kar bistveno vpliva na razdelitev idealnih deležev. Rešeno še ni vprašanje na matičnem upravnem področju, zato ni mogoče odločati v nobenem drugem sodnem postopku. V tč. VII izreka izpodbijanega sklepa je prvo sodišče odločalo o bodočem dogodku, ki bo mogoče postalo dejstvo in je stvar postopka drugega organa. Prvo sodišče se sklicuje na izvedenska mnenja, ki niso primerna, dokler ni ugotovljena solastninska struktura na nepremičnini. Odločitev v tč. VIII izreka izpodbijanega sklepa ni razumljiva, ker so stvarni vpisi razvidni iz zemljiške knjige.
3.Zakoniti udeleženec B. B. vlaga pritožbo zoper tč. IV izreka navedenega sklepa in navaja, da določeni splošni skupni del z ID oznako 000-1437-9 (poseben prostor) v naravi predstavlja klet, ki se nahaja v 1. etaži in ločen prostor, ki se nahaja v 6. etaži stavbe. Predlaga, da se posamezni del stavbe, ki se nahaja v 6. etaži označi s posebno ID oznako, saj ta posamezni del nima nobene skupne zveze s kletjo in je popolnoma ločen, tako funkcionalno, kot lokacijsko, od kleti. Posamezni del št. 8 v 6. etaži se dejansko ne uporablja s strani drugih udeležencev, medtem ko kletne prostore uporabljajo tudi drugi udeleženci tega postopka. Predlaga izdajo popravnega sklepa tako, da bo splošni skupni del, ki se nahaja v 6. etaži, imel posebno ID oznako, podredno, naj se šteje vlogo kot pritožbo.
4.Udeleženka C. d. o. o. se pritožuje zoper 1. alinejo VI. točke izreka navedenega sklepa, in sicer zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava ter navaja, da je lastnik dela z ID znakom 000-1437-1 C. d. o. o. Zakoniti udeleženci A. A., D. D.,E. E., F. F., G. G., H. H. in I. I. niso izkazali pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na delu stavbe. Res so vpisani v zemljiški knjigi, vendar na podlagi odločbe, ki je bila razveljavljena. Da je C. d. o. o. lastnica prostora in kleti št. 8 izhaja že iz predloženega sklepa Vrhovnega sodišča RS in sodbe Upravnega sodišča I U 1675/9 z dne 20. 4. 2010, na podlagi katerega je bila odločba upravne enote, na podlagi katere so se navedeni zakoniti udeleženci vpisali v zemljiško knjigo, razveljavljena. V sklepu VSRS pa je navedeno celo, da verjetno vračilo v naravi ne bo mogoče. Navedeni zakoniti udeleženci, ki so vpisani v zemljiško knjigi, zato niso izkazali pravne podlage za pridobitev posameznega dela stavbe z ID znakom 000-1437-1 niti s stopnjo verjetnosti. V denacionalizacijskem postopku še ni bilo pravnomočno odločeno. Udeleženka C. d. o. o. je v postopku izkazala pravni naslov s stopnjo verjetnosti, saj je predložila odločbo občine, s katero je nanjo prešla pravica uporabe, in sklep VSRS, iz katerega izhaja, da prostori ne bodo vrnjeni v naravi. Poleg tega se je del prostora rušil, del prostora pa je udeleženka dogradila in ga uporablja že od leta 1966. Na podlagi pravnomočne odločbe, izdane v denacionalizacijskem postopku, če bo zahtevek za vrnitev v naravi zavrnjen, se C. d. o. o. ne bo mogla vpisati v zemljiško knjigo. Nasprotno se bodo lahko vpisali zakoniti udeleženci v primeru ugoditve zahtevku za vračilo.
Na vročeni pritožbi sta odgovorili zakoniti udeleženki H. H. in A. A.
Presoja utemeljenosti pritožb
Pritožbe niso utemeljene.
Sodišče prve stopnje je odločalo o predlogu predlagateljice za vzpostavitev oziroma dokončanje etažne lastnine z vpisom posameznih delov, splošnih in posebnih skupnih delov in določitvi deležev na stavbi, stoječi na parc. št. 002 k. o. ...
5.Sodišče prve stopnje je glede posameznega dela stavbe z ID znakom 000-1437-1 pravilno ugotovilo, da je bil posamezni del stavbe, ki v naravi predstavlja poslovni prostor, že vpisan v zemljiški knjigi, zato se skladno z 32. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ne ugotavlja vsebine stvarnopravnih razmerij med vpisanimi lastniki in morebitno tretjo osebo, ampak sodišče ugotovi samo vsebino tistih stvarnopravnih razmerij (stvarnih pravic), ki se vpisujejo v zemljiško knjigo pri vpisu oblikovanja etažne lastnine in v zemljiški knjigi še niso vpisana. Pri položaju vpisane nedokončane etažne lastnine, kot v konkretnem primeru za posamezni del stavbe 000-1437-1, je tako potrebno upoštevati, da so bila v zemljiški knjigi že vpisana stvarnopravna razmerja. Ta stvarnopravna razmerja med drugim vključujejo tudi vknjiženo lastninsko pravico. O tej pravici sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ne sme odločati, ker za njihovo pridobitev, omejitev oziroma prenehanje, veljajo splošna pravila Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) ter mora zato sodišče upoštevati izvedene pravice in pravna dejstva, ki so že vpisana v zemljiško knjigo pri takšnih posameznih delih. To pomeni, da se morajo tudi morebitni zahtevki iz naslova materialnopravno napačnega vpisa uveljavljati pod pogoji in v skladu z veljavno zakonodajo.
6.Zakonita udeleženka A. A. ter udeleženka C. d. o. o. zato ne moreta uspeti s pritožbenimi navedbami, da je bila odločba upravne enote, na podlagi katere so se zakoniti udeleženci D. D.,E. E., F. F., pok. G. G., H. H., I. I. in A. A. vpisali v zemljiško knjigo kot lastniki posameznega dela stavbe št. 003, sedaj določenega z ID znakom 000-1437-1, odpravljena in denacionalizacijski postopek še ni zaključen. Tek denacionalizacijskega postopka na konkretni postopek za vzpostavitev nedokončane etažne lastnine na posameznem delu 000-1437-1 ne vpliva in zanj ni relevanten, ampak so relevantna le dejstva in pravice, vpisane v zemljiško knjigo, saj gre za izjemo po 32. členu ZVEtL-1. Sodišče prve stopnje z upoštevanjem že obstoječega zemljiškoknjižnega stanja ni odločalo o nobenem bodočem dejstvu ali pravnem vprašanju drugega matičnega področja in tudi ni prejudiciralo izida denacionalizacijskega postopka, ampak pravilno zgolj sledilo zemljiškoknjižnim podatkom.
7.Zaradi teka denacionalizacijskega postopka ni bila potrebna prekinitev konkretnega postopka za vzpostavitev etažne lastnine. Za takšno prekinitev prvo sodišče tudi ni imelo nobene podlage v zakonu. Prej veljavni ZVEtL je v 32. členu urejal razmerja med postopki po ZVEtL in postopki denacionalizacije in določal, da se postopek v primeru teka denacionalizacije nemudoma prekine do pravnomočnega zaključka postopka denacionalizacije. Vendar pa takšne ureditve ni prevzel tudi novi ZVEtL-1. Nasprotno, namen spremenjene ureditve je bil ravno v tem, da se v takšnih primerih postopek ne prekine, saj postopek po ZVEtL-1 celo pripomore k pravilnejšemu dokončanju denacionalizacijskih postopkov, kar velja zlasti v primerih, ko so predmet vračanja le nekateri posamezni deli podržavljene stavbe, in ne vsi. S tem, ko sodišče v postopku po ZVEtL-1 zagotovi ustrezno evidentiranje stavbe in njenih posameznih in skupnih delov v nepremičninskih evidencah, da organu, ki odloča v denacionalizacijskem postopku, možnost, da pravilno zaključi postopek denacionalizacije in da po njegovem dokončanju odredi ustrezne zemljiškoknjižne vpise, kar sicer brez predhodno vzpostavljene etažne lastnine ni mogoče.
8.Četudi bo v denacionalizacijskem postopku zahtevek za vrnitev v naravi zavrnjen, slednje ni ovira za kasnejšo vknjižbo lastninske pravice udeleženke C. d. o. o. S prenosom zaznambe izrednega pravnega sredstva glede vknjižbe lastninske pravice na posameznem delu stavbe z ID znakom 000-1437-1 pa se njen položaj z izpodbijanim sklepom ne bo v ničemer poslabšal. Sodišče prve stopnje je namreč v VIII. točki izreka, skladno s 14. in 31. členom ZVEtL-1, po uradni dolžnosti odločilo, da se bremena oziroma izvedene pravice po stanju v času izdaje tega sklepa prenesejo na nove dele in v celoti ohranijo. Ker se v takšnih primerih sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine ne spušča v ugotavljanje lastništva takšnega posameznega dela, ampak v odločbi (sklepu) le ugotovi že vpisanega lastnika posameznega dela, enako velja tudi glede bremen (izvedenih pravic in vpisanih pravnih dejstev), ki lastninsko pravico pri tako vpisanem posameznem delu omejujejo.
9.Pravilen je nadalje zaključek prvega sodišča, da je posamezni del stavbe 000-1437-8 splošni skupni del, ki služi vsem delom stavbe. Udeleženci niso z ničemer izkazali, da bi posamezni del 000-1437-8, ki v naravi predstavlja klet in prostor v 1. in 6. etaži stavbe, služil le posameznim delom stavbe. O tem ni bilo soglasja med udeleženci, za kaj takega niso predložili nobenega pravnega naslova; slednje tudi ne izhaja iz same zasnove stavbe. Udeleženka C. d. o. o. v pritožbi zgolj ponavlja svoje navedbe iz pripravljalne vloge, da je klet v 1. etaži uporabljala in je zato lastnica prostorov, zakoniti udeleženec B. B. pa zgolj pavšalno navaja, da skupnih prostorov posameznega dela stavbe 000-1437-8 v 6. etaži ne uporabljajo drugi udeleženci, pri čemer ne navede nobenega razloga, zakaj naj bi ta del služil samo posameznim stanovanjem, niti kdo konkretno naj bi prostor v 6. etaži uporabljal. Na vse očitke je prepričljivo odgovorilo že prvo sodišče.
12.Zmotno je pritožbeno stališče zakonitega udeleženca B. B., da bi bilo potrebno za skupne prostore v 1. in 6. etaži določiti dve ločeni ID številki. Takšen predlog tekom postopka ni bil vložen. Čeprav sta prostora fizično ločena, gre pri obeh prostorih po namembnosti za skupne prostore vseh etažnih lastnikov stavbe in ne posamezni del stavbe. Drugi odstavek 105. člena SPZ le za posamezni del zgradbe določa, da mora predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo, medtem ko so po tretjem odstavku 105. člena SPZ skupni deli zgradbe drugi deli, namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov. Za splošni skupni del stavbe z enotnim ID znakom zato ni nujno potrebno, da so vsi deli (prostori) med seboj neločljivo povezani.
13.Pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, ki jih pritožbeno sodišče upošteva po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in 3. členom ZVEtL-1), zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ter 3. členom ZVEtL-1).
Stroški
14.Stranke pritožbenih stroškov niso priglasile (35. člen ZNP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1).
-------------------------------
1Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.
2Ur. l. RS, št. 34/17.
3Ur. l. RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20.
4Ur. l. RS, št. 58/03 s spremembami in dopolnitvami.
5Ur. l. RS, št. 45/08, 59/11 in 34/17 – ZVEtL-1.
6Prim. predlog Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanju pripadajočega zemljišča, EVA 2015-2030-0002, str. 8.
7V skladu z 216. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov.