Jedro

Sodišče prve stopnje je napačno dalo poudarek temu, katera je bila zadnja pogodba o zaposlitvi, ki jo je podpisal tožnik. V tem sporu ni ključen vidik sklepanja pogodb, pač pa vprašanje zakonite določitve tožnikove plače. Javnemu uslužbencu se v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu ne sme določiti plača v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami (tretji odstavek 3. člena ZSPJS). V nasprotnem primeru se namreč uporabljajo določbe zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca, kot sestavni del te pogodbe, odločbe ali sklepa (peti odstavek 3. člena ZSPJS).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku v roku 15 dni za obdobje od 1. 6. 2012 do 31. 12. 2012 obračunati in izplačati razliko v plači med 35. in 40. plačnim razredom, za obdobje od 1. 1. 2013 do izdaje sodbe pa razliko v plači med 37. in 42. plačnim razredom, v zneskih, navedenih v izreku sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. dne v mesecu za plačo preteklega meseca ter mu povrniti stroške postopka v znesku 445,20 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Navaja, da je bil tožnik po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, veljavni od 1. 8. 2008 dalje, na delovnem mestu "višji svetovalec I za A." v tarifni številki VII/1. Stranki sta 6. 10. 2008 podpisali aneks št. 2 k navedeni pogodbi, s katerim je bilo to delovno mesto prevedeno v delovno mesto v tarifnem razredu VII/2. ZSPJS je v 8. členu razdelil tarifne razrede glede na stopnjo izobrazbe. Ker je imel tožnik visokošolsko izobrazbo, ni mogel biti uvrščen v tarifni razred VII/2. Protispisna je ugotovitev sodišča, da ni tožnik nikoli delal na delovnem mestu v tarifnem razredu VII/1. V letu 2009 je bil opravljen nadzor, v katerem so bile ugotovljene nepravilnosti v postopku prevedbe, ker ni bila upoštevana Uredba o uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih v plačne razrede, javni uslužbenci pa so bili tudi neutemeljeno razporejeni v višji tarifni razred. Tožnik je bil iz tarifnega razreda VII/1 napačno razporejen v tarifni razred VII/2. Skladno s sklepom ministrstva je tožena stranka na podlagi sprejema Pravilnika o spremembi Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest sanirala nezakonito stanje in tožniku v podpis ponudila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto "področni svetovalec I", tarifni razred VII/1. Tožnik ni bil prikrajšan za pet plačnih razredov napredovanj, kot je to zmotno ugotovilo sodišče. Ni relevantna določba 20. člena ZSPJS. Napačna je presoja sodišča, da je tožena stranka zaobšla določbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove. Tega dne pogodba niti ni bila sklenjena, prav tako ni šlo za premestitev. Tožena stranka je tožnika s pogodbo o zaposlitvi z dne 3. 11. 2010 pravilno uvrstila v tarifni razred in mu v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZSPJS znižala osnovno plačo za dva plačna razreda zaradi neizpolnjevanja pogoja izobrazbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, oziroma da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Tožena stranka s sklicevanjem na protispisnost pravzaprav po vsebini uveljavlja zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, v posledici zmotne uporabe materialnega prava - kar je ugotovilo tudi pritožbeno sodišče. 7. V tem sporu gre namreč predvsem za vprašanje, ali je tožena stranka pravilno izvedla prevedbo tožnikove plače iz prejšnjega na nov plačni sistem, oziroma ali je pravilno sanirala napačno prevedbo iz leta 2008. S 1. 8. 2008 so bili namesto količnikov, ki so bili do uvedbe novega plačnega sistema podlaga za določitev plače javnega uslužbenca, uvedeni plačni razredi oziroma sistem nominalnih zneskov bruto plač. Podlaga za prevedbo je bila osnovna plača javnega uslužbenca, ki jo je ta dosegel v prejšnjem plačnem sistemu (49 a. do 49 c. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju ‒ ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nasl.). V letu 2009 je bil pri toženi stranki s strani pristojnega ministrstva opravljen nadzor, v katerem so bile glede prevedbe plač ugotovljene nepravilnosti, npr. zaradi neupoštevanja Uredbe o uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih v plačne razrede (Ur. l. RS, št. 69/2008), tako da so bile plače javnih uslužbencev določene z razporeditvijo v napačne tarifne razrede.

8. Tožnikovo delovno mesto "višji svetovalec I za A." je bilo po pogodbi o zaposlitvi, ki sta jo stranki podpisali 15. 9. 2008, uvrščeno v tarifni razred VII/1. Z aneksom št. 2 z dne 1. 9. 2008 k tej pogodbi o zaposlitvi (katerega veljavnost je bila določena od 1. 8. 2008 dalje) je bilo navedeno delovno mesto prevedeno v delovno mesto "višji sodelavec I za A.", uvrščeno v tarifni razred VII/2. Tožniku je bila z aneksom št. 2 priznana plača v višini 40. plačnega razreda. Tožena stranka je tožniku v letu 2010 ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi z dne 28. 6. 2010 za delovno mesto "področni svetovalec I", ki je bilo uvrščeno v tarifni razred VII/1, v višini 36. plačnega razreda. K pogodbi o zaposlitvi z datumom 28. 6. 2010 mu je ponudila v podpis tudi aneks z datumom 30. 6. 2010. Tožnik pogodbe z dne 28. 6. 2010 in aneksa z datumom 30. 6. 2010 ni podpisal. Odklonil je tudi podpis pogodbe o zaposlitvi z datumom 3. 11. 2010 za delovno mesto "višji svetovalec področja I", ki je bilo uvrščeno v tarifni razred VII/2 z izhodiščnim plačnim razredom v višini 37. plačnega razreda. Tožena stranka je tožniku z dnem 1. 6. 2012 pričela obračunavati in izplačevati plačo po pogodbi o zaposlitvi z dne 3. 11. 2010 v višini 35. plačnega razreda. Tožnik je konec leta 2012 pridobil zahtevano stopnjo izobrazbe, zato mu je tožena stranka od 1. 1. 2013 dalje obračunavala in izplačevala plačo v višini 37. plačnega razreda.

9. Tožnik je zatrjeval, da mu je tožena stranka z dnem 1. 6. 2012 samovoljno začela obračunavati in izplačevati plačo v višini 35. plačnega razreda, čeprav mu je bila z aneksom št. 2 z dne 1. 9. 2008 določena osnovna plača v višini 40. plačnega razreda. Tožena stranka vztraja, da je tožniku pogodbi o zaposlitvi in aneks v letu 2010 ponudila v podpis zato, da odpravi nepravilnosti izvedene prevedbe. Sodišče prve stopnje je napačno dalo poudarek temu, katera je bila zadnja pogodba o zaposlitvi, ki jo je podpisal tožnik. V tem sporu ni ključen vidik sklepanja pogodb, pač pa vprašanje zakonite določitve tožnikove plače. 10. Javnemu uslužbencu se namreč v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu ne sme določiti plača v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami (tretji odstavek 3. člena ZSPJS). V nasprotnem primeru se namreč uporabljajo določbe zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca, kot sestavni del te pogodbe, odločbe ali sklepa (peti odstavek 3. člena ZSPJS). Skladno s tretjim odstavkom 3. člena ZSPJS mora delodajalec o ugotovitvi neskladnosti določb o plači v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu nemudoma pisno obvestiti prizadetega javnega uslužbenca, obrazložiti svoje ugotovitve in mu izročiti pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, odločbo oziroma sklep, s katerim se odpravijo neskladnosti (prvi odstavek 3a. člena ZSPJS).

11. Ni odločilno, da pogodbi o zaposlitvi v letu 2010 (vključno z aneksom) nista bili sklenjeni, ker jih tožnik ni podpisal. Podoben primer je bil predmet sodbe Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 8/2016 z dne 21. 6. 2016. Stališča iz tega primera so relevantna tudi za odločitev v predmetnem sporu.

12. Sodišče prve stopnje dejanskega stanja glede tega, ali je tožena stranka v letu 2010 pravilno sanirala napačno prevedbo iz leta 2008, ni ugotavljalo, čeprav so ravno te ugotovitve ključne za sprejem odločitve.

13. Pritožba pravilno navaja, da v tem sporu ni relevantno vprašanje premestitve in v zvezi s tem tudi ne institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove. Prav tako niso pomembne določbe ZSPJS (19. in 20. člen), ki se nanašajo na prenos plačnih razredov v primeru premestitve. Tudi to, da se je delovno mesto v pogodbah o zaposlitvi glasilo različno, ne pomeni premestitve oziroma ne izključuje možnosti, da je bila s pogodbo oziroma aneksom izvedena prevedba oziroma njen popravek.

14. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotnih materialnopravnih stališč dejanskega stanja ni ugotavljalo v pravilni smeri, tako da je ostalo glede odločilnih dejstev nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da ob upoštevanju zgoraj izpostavljenih stališč ponovno presodi utemeljenost tožbenega zahtevka.

15. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357. a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.