Jedro

V času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo.

Če postane nepravnomočna zadeva o glavni stvari (krivdi obsojenca), je potrebno razveljaviti odločbo pritožbenega sodišča tudi v delu, ki se nanaša na odvzem premoženjske koristi.

Izrek

Zahtevama vrhovnega državnega tožilca in obsojenega M.J. za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijani sodbi in sklep Višjega sodišča v Kopru se razveljavita in se zadeva vrne temu sodišču v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Novi Gorici je z uvodoma navedeno sodbo spoznalo M.J. za krivega storitve kaznivega dejanja tatvine po 1. odstavku 211. člena KZ in mu po isti zakonski določbi izreklo kazen osem mesecev zapora. Po 4. odstavku v zvezi z 2. odstavkom 96. člena KZ je obdolženčevemu očetu J.J. naložilo v plačilo 1.400.000 SIT protipravno pridobljene premoženjske koristi, oškodovanko pa je s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Višje sodišče v Kopru je z odločbo z dne 23.2.2005 odločilo o pritožbi okrožne državne tožilke, ki ji je delno ugodilo in obdolžencu v plačilo naložilo znesek 3.249.540 SIT pridobljene protipravne premoženjske koristi, medtem ko je pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrglo kot prepozno. S sodbo z dne 4.7.2005 pa je odločalo še o pritožbi J.J. in jo zavrnilo kot neutemeljeno.

Zoper navedeno pravnomočno sodno odločbo (sodbo sodišča prve stopnje in sodbo pritožbenega sodišča z dne 23.2.2005) sta vložila zahtevi za varstvo zakonitosti obsojeni M.J. in vrhovni državni tožilec H.J., oba pa sta zahtevi kasneje dopolnila in razširila še na odločbo pritožbenega sodišča z dne 4.7.2005. Uveljavljata kršitev določb procesnega zakona, obsojenec pa tudi kršitev določb materialnega kazenskega zakona (1. točka 372. člena v zvezi s 1. točko 1. odstavka 420. člena ZKP) ter predlagata razveljavitev izpodbijanih odločb oziroma obsojeni M.J. izrek oprostilne sodbe.

Vrhovni državni tožilec je podal odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil obsojenec (2. odstavek 423. člena ZKP), v katerem predlaga ugoditev zahtevi.

Zahtevi za varstvo zakonitosti sta utemeljeni.

Bistveni očitek vložnikov obeh zahtev oziroma njunih dopolnitev je očitek, da je pritožbeno sodišče s tem, ko je zavrglo pritožbo obdolženčevega zagovornika kot prepozno, prikrajšalo obdolženca za pravico do pritožbe, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodne odločbe (kršitev iz 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP).

– Kot izhaja iz podatkov v spisu je zagovornik obdolženca, odvetnik B.K., prejel sodbo sodišča prve stopnje dne 12.7.2004. – Pritožbo je vložil priporočeno na pošto dne 23.8.2004.– Pritožbeno sodišče je pritožbo zagovornika z izpodbijano odločbo z dne 23.2.2005, zavrglo kot prepozno.

Odločitev pritožbenega sodišča ni pravilna. Obsojenec in vrhovni državni tožilec namreč v zahtevah upravičeno opozarjata na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 28/2000 z dne 30.3.2000 z začetkom veljave 14.4.2000), kjer je v 3. odstavku 83. člena izrecno določeno, da v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo (izjema velja za nujne zadeve, med katere pa obravnavana kazenska zadeva ne spada). To pomeni, da je rok zagovorniku za vložitev pritožbe začel teči dne 13.7.2004, tekel še naslednji dan, to je 14.7.2004, za tem pa so nastopile sodne počitnice (15.7.2004), rok za vložitev pritožbe pa je ponovno stekel dne 16.8.2004 (to je prvi dan po prenehanju sodnih počitnic) in se iztekel v ponedeljek, dne 23.8.2004, ko je zagovornik pritožbo vložil. Tedaj se je namreč iztekel 8-dnevni pritožbeni rok, ki ga kot rok za vložitev pritožbe določa 3. odstavek 443. člena ZKP v tako imenovanem skrajšanem postopku (čeprav je sodišče sicer v sodbi navedlo napačen pravni pouk o 15-dnevnem roku za vložitev pritožbe). S takšnim svojim ravnanjem, ko je torej neupravičeno kot prepozno zavrglo pritožbo obsojenčevega zagovornika, pa je pritožbeno sodišče obsojencu kršilo pravico do obrambe oziroma pravico do učinkovitega pravnega sredstva, kršitev določb postopka (2. odstavek 87. člena v zvezi s 3. odstavkom 443. člena ZKP) pa je vplival na zakonitost sodne odločbe (ki je postala pravnomočna ne da bi bilo odločeno o vseh pritožbah). Glede na podano kršitev določb ZKP je Vrhovno sodišče zahtevama za varstvo zakonitosti ugodilo in razveljavilo odločbo višjega sodišča z dne 23.2.2005, ob upoštevanju nadaljnjih očitkov v zahtevah, ki se nanašajo na kršitev določbe 2. odstavka 388. člena ZKP pa tudi odločbo tega sodišča z dne 4.7.2005, saj je glede na nastalo procesno situacijo očitana kršitev v vzročni zvezi z zakonitostjo sodne odločbe kot celote.

V obravnavani kazenski zadevi namreč pritožbeno sodišče ni odločalo o vseh pritožbah z eno odločbo, temveč je o pritožbi očeta obsojenca J.J. odločilo posebej s sodbo z dne 4.7.2005. Res je sicer, da je pritožbeno sodišče v tej odločbi zavestno kršilo procesne predpise (2. odstavka 388. člena ZKP), vendar je ocenilo, da s takšnim ravnanjem ne posega vsebinsko v že sprejeto odločitev pritožbenega sodišča. Zaključilo je torej, da navedena kršitev predpisov ne vpliva na zakonitost sodbe. Situacija pa se je spremenila z razveljavitvijo sodbe pritožbenega sodišča, s katero je bilo odločeno o krivdi in kazni za obsojenca. Kolikor je namreč postala nepravnomočna zadeva o glavni stvari (krivdi obsojenca) je bilo seveda potrebno razveljaviti odločbo pritožbenega sodišča tudi v delu, ki se nanaša na odvzem premoženjske koristi, saj je temelj za takšno odločitev pridobitev premoženja s kaznivim dejanjem ali zaradi njega.

Vrhovno sodišče je glede na navedeno ugodilo obema zahtevama za varstvo zakonitosti in vse tri odločbe pritožbenega sodišča (obe sodbi in sklep o zavrženju pritožbe) razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločitev. Ni pa presojalo očitkov v zahtevah, ki se nanašajo na kršitev procesnih predpisov ali materialnega zakona s strani sodišča prve stopnje, ker o navedenem še ni bilo pravnomočno odločeno (s sodbo pritožbenega sodišča).