14. 7. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., B. B. in C. C., vseh iz Ž., ki jih zastopata Č. Č. in D. D. D., odvetnika v Z., na seji senata dne 4. julija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 79/2003 z dne 7. 9. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Upravni organ prve stopnje je delno ugodil denacionalizacijskemu zahtevku pritožnikov in za podjetje, ki je bilo podržavljeno njihovemu pravnemu predniku, določil odškodnino v obveznicah Slovenske odškodninske družbe v višini 45.000 ameriških dolarjev. Kot osnovo za izhodiščno vrednotenje podjetja je upravni organ upošteval znesek 500.000 DIN, to pa je znesek, ki je kot nesodna cenitev naveden za to podjetje v Seznamu nacionaliziranih podjetij na območju LRS (v nadaljevanju Seznam). Zavrnil pa je zahtevek za višjo odškodnino, ki so ga utemeljevali z dvema cenitvama. Ti sta upoštevali popis podržavljenih strojev v podjetju, ki naj bi ga ob nacionalizaciji izdelal njihov pravni prednik – lastnik podjetja. Upravni organ druge stopnje je pritožbo zoper tako odločitev zavrnil. Zavrnjeni pa sta bili tudi tožba v upravnem sporu in pritožba na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče je navedlo, da iz obrazložitve sodbe Upravnega sodišča izhaja, da je Seznam treba šteti kot listino v smislu 4. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Uradni list RS, št. 23/92 in nasl. – v nadaljevanju Navodilo). S takim stališčem nižjega sodišča se je Vrhovno sodišče strinjalo.

2.Pritožniki navajajo, da je upravni organ prve stopnje pri odločanju o višini zahtevka kot osnovo za ugotavljanje vrednosti podržavljenega podjetja neutemeljeno uporabil Seznam in v njem navedeno vrednost, za katero pa v Seznamu ni nobenega pojasnila. Enako napako naj bi ponovili upravni organ druge stopnje ter obe sodišči. Menijo, da ni mogoče preveriti podatka iz Seznama o vrednosti podjetja, ker ni mogoče ugotoviti, kdo in kdaj je sestavil seznam premoženja podjetja. Zaradi navedenega naj bi ta podatek ne ustrezal kriterijem za ugotavljanje vrednosti podržavljenih podjetij iz Navodila. Pritožniki zato menijo, da bi v denacionalizacijskem postopku upravna organa in obe sodišči morali upoštevati popis lastnika podržavljenega premoženja, ki vsebuje podatke o podržavljenem premoženju, ti podatki pa naj bi nastali ob nacionalizaciji. Vrhovnemu sodišču pritožniki očitajo, da je kršilo načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ker je ob odločanju štelo podatek iz Seznama kot pristen – čeprav naj zanj ne bi bilo utemeljenih podlag – ni pa upoštevalo podatkov o obsegu podržavljenega premoženja iz razlaščenčevega popisa, ki so za pritožnike edini pristni.

3.V sodnih postopkih je pravica do enakega varstva pravic poseben izraz načela enakosti pred zakonom. Navedbe, da bi Vrhovno sodišče pri ugotavljanju vrednosti podržavljenega podjetja v času podržavljenja moralo upoštevati lastnikov zapis o obsegu tega premoženja in ne podatek iz Seznama, po vsebini pomenijo nestrinjanje z oceno tega sodišča, da je bilo v predhodnih postopkih pravilno ugotovljeno dejansko stanje ter nanj tudi pravilno uporabljeno materialno pravo. S tem glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v ustavni pritožbi zatrjevane kršitve 22. člena Ustave ni mogoče utemeljiti.

4.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujejo pritožniki, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijana