Jedro

Preiskovalni sodnik mora najmanj tri dni pred iztekom pripora seznaniti obdolženca in zagovornika o predlogu za podaljšanje pripora, pri čemer pa le od obdolženca in zagovornika zavisi, ali se bosta izjavila o navedbah v predlogu. Ni sicer odveč, če preiskovalni sodnik obdolženca in zagovornika, ki je sicer prava vešča oseba, pouči o tem, da se lahko o predlogu izjavita, vendar v primeru, če tega ne stori, ne gre za kršitev določila 2.odst. 205.čl. ZKP.

Izrek

Zahtevi zagovornikov obdolženih C.C.C. in B.R.D. za varstvo zakonitosti se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom z dne 3.3.1999 odločilo, da se zoper obdolžene M.T., C.C.C., M.G.B., F.T., R.D.B. in C.C. iz razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pripor podaljša za en mesec. Višje sodišče v Kopru je s sklepom z dne 10.3.1999 pritožbe zagovornikov obdolžencev, vložene zoper navedeni sklep, zavrnilo kot neutemeljene.

Zagovornik obd. C.C.C., odvetnik G.G. iz S., je zoper pravnomočni sklep dne 17.3.1999 priporočeno po pošti vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, zagovornik obd. B.R.D., odvetnik B.G. iz S., pa je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti priporočeno po pošti dne 18.3.1999. Zahtevi za varstvo zakonitosti sta bili s spisom predloženi Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije dne 23.4.1999. Zagovornik obd. C.C.C. v uvodu zahteve za varstvo zakonitosti navaja, da jo vlaga iz razlogov iz 2. in 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP ter predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije pravnomočni sklep razveljavi. Zagovornik obd. B.R.D. pa v uvodu zahteve za varstvo zakonitosti navaja, da jo vlaga zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 371. člena ZKP ter predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije oba sklepa razveljavi.

Iz podatkov kazenskega spisa je razvidno, da je bila zoper obdolžence, še preden je bil kazenski spis predložen Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, dne 17.3.1999 vložena zoper obdolžene M.T., C.C.C. in G.M.B. obtožnica zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki 1. odstavka 212. člena KZ, zoper obdolžene F.T., D.R.B. in C.C. pa zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja prikrivanja po 1. odstavku 221. člena KZ. Po vložitvi obtožnice je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru z dne 18.3.1999 zoper vseh šest obdolžencev podaljšan pripor, Višje sodišče v Kopru pa je s sklepom z dne 1.4.1999 ugodilo pritožbama zagovornikov obdolženih F.T. in D.R.B. in je glede teh dveh obdolžencev, glede obd. C.C. pa po uradni dolžnosti, izpodbijani sklep spremenilo tako, da je pripor zoper te obdolžence odpravilo, medtem ko je pritožbo zagovornika obd. C.C.C. zavrnilo kot neutemeljeno. Iz kazenskega spisa je razvidno, da so bili navedeni trije obdolženci izpuščeni na prostost dne 1.4.1999. Prav tako je iz spisa razvidno, da je Okrožno sodišče v Kopru s sklepom z dne 16.4.1999 ob reševanju ugovorov zoper obtožnico odločilo, da se obtožba zoper obdolžene F.T., D.R.B. in C.C., obdolženih kaznivega dejanja prikrivanja po 1. odstavku 221. člena KZ ne dopusti ter da se kazenski postopek zoper te obdolžence ustavi, ugovor zoper obtožnico, ki ga je vložil zagovornik obd. C.C.C., pa je bil kot neutemeljen zavrnjen.

Zahtevi za varstvo zakonitosti nista utemeljeni.

Zagovornik obd. C.C.C., tako kot je navajal že v pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora, tudi v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da preiskovalni sodnik s tem, ko je obdolženca in zagovornika sicer seznanil s predlogom za podaljšanje pripora, ni izpolnil svoje dolžnosti, češ da ju v predlogu ni seznanil o tem, da se lahko o predlogu za podaljšanje pripora izjasnita. Na ta neutemeljen očitek je v razlogih sklepa z dne 10.3.1999 odgovorilo že Višje sodišče v Kopru, ko je navedlo, da določilo 2. odstavka 205. člena ZKP preiskovalnemu sodniku ne nalaga dolžnosti, da mora obdolženca in zagovornika tudi poučiti, da se lahko izjavita o navedbah v predlogu za podaljšanje pripora. Po navedenem določilu mora preiskovalni sodnik najmanj tri dni pred iztekom pripora seznaniti obdolženca in zagovornika o predlogu za podaljšanje pripora, pri čemer pa le od obdolženca in zagovornika zavisi, ali se bosta izjavila o navedbah o predlogu. Ni sicer odveč, če preiskovalni sodnik obdolženca in zagovornika, ki je sicer prava vešča oseba, pouči o tem, da se lahko o predlogu izjavita, vendar pa v primeru, če tega ne stori, ne gre za kršitev določila 2. odstavka 205. člena ZKP. Zagovornik obd. C.C.C., ko navaja, da je tudi pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi storilo novo kršitev, ker kljub temu, da je ugotovilo, da bi preiskovalni sodnik lahko hitreje opravil preiskavo, sklepa o podaljšanju pripora ni razveljavilo, netočno povzema razloge sklepa Višjega sodišča v Kopru z dne 10.3.1999. V obrazložitvi v 1. odstavku na 3. strani tega sklepa je namreč pritožbeno sodišče zavrnilo stališče pritožnikov, da je preiskovalni sodnik procesna dejanja opravljal v tolikšni meri prepočasi, da bi že ta okoliščina narekovala odpravo pripora.

Zagovornik obd. B.R.D. (ta obdolženec je bil že dne 1.4.1999 izpuščen na prostost) tako kot že v pritožbi tudi v zahtevi za varstvo zakonitosti, vloženi zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora, neutemeljeno navaja, da mora tudi sklep o podaljšanju pripora vsebovati opis kaznivega dejanja, katerega storitve je obdolženec utemeljeno sumljiv, pri čemer se sklicuje na razloge sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 8.3.1999. Da tako njegovo stališče ni utemeljeno, je bil poučen že v razlogih sklepa pritožbenega sodišča. Tedaj, ko je bil zoper njega in soobdolžence podaljšan pripor, je bil namreč sklep o preiskavi z dne 16.2.1999 že pravnomočen, saj je Okrožno sodišče v Kopru s sklepom z dne 25.2.1999 pritožbe zoper sklep o preiskavi zavrnilo kot neutemeljene.

Glede na to da je zagovornik obd. B.R.D. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep Okrožnega sodišča v Kopru z dne 3.3.1999, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Kopru z dne 10.3.1999, se Vrhovno sodišče Republike Slovenije ni ukvarjalo z njegovimi navedbami, ki se nanašajo na sklep Okrožnega sodišča v Kopru z dne 25.2.1999, pri čemer pripominja, da je na te navedbe odgovorilo že pritožbeno sodišče v sklepu z dne 10.3.1999. Zagovornik sicer pravilno povzema določilo 20. člena Ustave Republike Slovenije. Sodišče je tudi ravnalo v skladu s tem določilom in tudi v skladu z določilom 3. odstavka 200. člena ZKP, ki določa, da se pripor v kateremkoli času med postopkom odpravi, brž ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil odrejen, saj je Višje sodišče v Kopru s sklepom z dne 1.4.1999 odločilo, da se pripor zoper obdolžena F.T. in C.C. ter tudi zoper obd. D.R.B., obdolženih nadaljevanega kaznivega dejanja prikrivanja po 1. odstavku 211. člena KZ, odpravi, in so bili navedeni obdolženci dne 1.4.1999 izpuščeni na prostost. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, na katere se sklicujeta vložnika v zahtevah za varstvo zakonitosti. Zato je njuni zahtevi za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeni (425. člen ZKP).