Jedro

Res je sicer, da ima sklep, s katerim sodišče upnikovemu predlogu po 134. členu ZIZ ugodi, učinek sklepa o izvršbi (tretji odstavek); vendar ni zaradi tega z nobeno zakonsko določbo predvidena oziroma odrejena kakršnakoli sprememba že obstoječe pristojnosti za nadaljnje vodenje odprtega izvršilnega postopka, ki je še v teku.

Izrek

Za vodenje izvršbe in odločanje v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Med postopkom izvršbe zoper dolžnika A. A. pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani je upnik na podlagi 134. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pri istem sodišču vložil predlog za izdajo sklepa o naložitvi dolžnikovemu delodajalcu (B.), naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi; vendar se je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 5. 4. 2012 izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Postojni kot krajevno pristojnemu sodišču po določbah 100. člena ZIZ glede na sedež delodajalca v Planini – to je na območju Okrajnega sodišča v Postojni.

2. Sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena (Okrajno sodišče v Postojni), pristojnosti ni sprejelo in je predlagalo odločitev o kompetenčnem sporu. Po mnenju tega sodišča že iz samega besedila 134. člena ZIZ izhaja, da je predlog za izdajo sklepa o naložitvi dolžnikovemu delodajalcu, naj upniku poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi, mogoče vložiti le v okviru izvršilnega postopka, ki se vodi med upnikom in dolžnikom – kar pomeni, da predlog na podlagi 134. člena ZIZ ni samostojni predlog za izvršbo. Zato je po mnenju Okrajnega sodišča v Postojni krajevno pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za vodenje izvršbe zoper dolžnika (v danem primeru A. A. v zadevi I 1117/2008 Okrajnega sodišča v Ljubljani) po kriteriju njegovega stalnega prebivališča (100. člen ZIZ) glede na predlagana izvršilna sredstva.

3. Za vodenje izvršbe in odločanje v tej izvršilni zadevi je (še naprej) pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

4. Pravilno je stališče Okrajnega sodišča v Postojni, da predlog upnika po 134. členu ZIZ ni samostojen predlog za izvršbo. Po pravkar navedeni zakonski določbi ga lahko namreč upnik vloži „... v izvršilnem postopku...“ (prvi odstavek), in to „...do konca izvršilnega postopka“ (drugi odstavek) – se pravi med odprtim konkretnim postopkom, ki je že (in še) v teku zoper istega dolžnika in ki to vlogo ohranja tudi še po vstopu „pridruženega“ dolžnika z izdajo sklepa iz 134. člena ZIZ, ki ga je po svoji naravi mogoče uvrstiti teoretično pod pojem naknadne subjektivne kumulacije. Res je sicer, da ima sklep, s katerim sodišče upnikovemu predlogu po 134. členu ZIZ ugodi, učinek sklepa o izvršbi (tretji odstavek); vendar ni zaradi tega z nobeno zakonsko določbo predvidena oziroma odrejena kakršnakoli sprememba že obstoječe pristojnosti za nadaljnje vodenje odprtega izvršilnega postopka, ki je še v teku. Temu skladna je zatorej odločitev v tem sporu o pristojnosti.