Jedro

Pri projektu, katerega zaključek je predviden do 30. 10. 2009, se ne more pojaviti nevarnost njegove zaustavitve zaradi izpada sofinanciranja stroškov, nastalih do tega datuma, saj je projekt do tedaj že zaključen. Projekt tožeče stranke bi se moral nadaljeTožba se zavrne.vati tudi po obdobju upravičenih stroškov, torej po 30. 10. 2009.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrnila vlogo tožeče stranke za sofinanciranje že začetih razvojno investicijskih projektov ter spodbujanja prezaposlitev ter samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 (dalje javni razpis). Javnih razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 63/09. Kot razlog za zavrnitev tožena stranka navaja, da vloga tožeče stranke ni skladna s ciljem javnega razpisa za sklop 1, to je preprečiti zaustavljanje že pričetih razvojno investicijskih projektov v podjetjih zaradi likvidnostnih težav. Tožeča stranka je namreč v obrazcu S1 navedla, da se začeti razvojno investicijski projekt zaključuje 30. 10. 2009. Na podlagi tega datuma in navedb tožeče stranke v rubriki „predvidene aktivnosti po oddaji vloge do konca leta 2009“ je tožena stranka ocenila, da že začeti razvojno investicijski projekt ni pred zaustavitvijo, temveč je z dnem 30. 10. 2009 že zaključen. Tožena stranka navaja še, da je iz točke 4.2.1.3. javnega razpisa razvidno, da se sofinancirajo le tisti upravičeni stroški, ki so nastali med 1. 7. 2008 in 30. 10. 2009, odsotnost njihovega sofinanciranja pa bi zaustavilo nadaljevanje projekta. To pomeni, da bi se moral projekt nadaljevati tudi po obdobju upravičenosti stroškov, če je bil znotraj tega obdobja uspešno zaključen, pa sofinanciranje s ciljem preprečitve ustavitve ni potrebno oziroma smiselno. Ker je tožeča stranka z lastnimi sredstvi, brez pomoči države, projekt že zaključila, ni izkazala izpolnjevanja ciljev javnega razpisa.

Tožeča stranka se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedeno stališče tožene stranke, da bi morala odsotnost sofinanciranja stroškov, nastalih med 1. 7. 2008 in 30. 10. 2009, pomeniti zaustavitev projekta, predstavlja pogoj, ki ga v razpisu ni. Enako velja za njeno interpretacijo, da bi se projekt moral nadaljevati tudi po 30. 10. 2009, ki je v popolnem neskladju z določbami razpisa. V razpisu ali v dodatnih pojasnilih namreč ni nikjer navedeno, da se mora projekt nadaljevati po 30. 10. 2009, niti to, da mora biti projekt kadarkoli po oddaji vloge dejansko ustavljen, tako da dejanska ustavitev projekta ni bistvena. V svoji vlogi je tožeča stranka eksplicitno navedla, da je pridobitev finančne pomoči za uspešno dokončanje projekta kritičnega pomena, kar pomeni popolno skladnost z vsebino razpisa na tem področju. Ne glede na to, kateri datum bi bil zapisan v rubriki „zaključek izvajanja projekta“ bi tožena stranka lahko že zgolj na podlagi tega, da je ta datum določen, sklepala, da bo prijavitelj lahko projekt zaključil brez državne pomoči. Poleg tega se tožena stranka ni držala 60 dnevnega roka za odločanje, ki je bil naveden v razpisu, tako da so bile prve pogodbe za sofinanciranje podpisane šele z dnem 20. 10. 2009, torej deset dni pred rokom, ko naj bi bili zaključeni upravičeni stroški. Financiranje je odvisno tudi od tega, ali bo projekt dosegel konkretne rezultate (prijavljen patent, inovacija, izdelava prototipa, zagon poskusne proizvodnje ali prodaja razvitega produkta), kar dejansko pomeni, da mora prijavitelj projekt zaključiti brez financiranja države, saj so stroški povrnjeni šele na podlagi dokazil o zaključenem projektu. Kljub temu je tožena stranka v izpodbijanem sklepu zapisala, da tožeča stranka zato, ker bo projekt zaključila sama, ni upravičena do pomoči. Tožeča stranka je do 30. 10. 2009 zagnala poskusno proizvodnjo, kar je bil eden od pogojev v razpisni dokumentaciji, vendar pa to ne pomeni, da je projekt zaključen. Poslovno gledano se projekt resnično zaključi šele čez nekaj let, ko produkti niso več tržno in razvojno zanimivi. Tožeča stranka je v skladu z zahtevami razpisa navedla le razvojno stopnjo, do katere je bil projekt zaključen do 30. 10. 2009. Tožeča stranka iz vseh navedenih razlogov meni, da tožena stranka v postopku izbire ni upoštevala pravil razpisa, ki jih je postavila sama, oziroma je ta pravila naknadno spreminjala. Zato sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje, poleg tega pa še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo med drugim navaja, da je tožeča stranka v svoji vlogi sama navedla datum zaključka projekta, iz ostalih tam navedenih podatkov pa tudi ni bilo mogoče sklepati, da se bo razvojni projekt po tem datumu nadaljeval. Če bi njeni vlogi ugodila, bi bil projekt deležen finančne pomoči v času, ko je že zaključen, to pa bi bilo v popolnem neskladju s ciljem razpisa, ki ni namenjen financiranju že zaključenih razvojno investicijskih projektov. Tožena stranka svoje odločitve ni oprla le na navedbo tožeče stranke o datumu zaključka projekta, temveč je upoštevala tudi ostale navedbe o projektu. Rezultati, ki jih je zahtevala tožena stranka, so tipični za razvojno raziskovalno dejavnost in ne prejudicirajo zaključka projekta. Tožeča stranka je sama opredelila, katerega izmed teh rezultatov bo v okviru projekta dosegla do 15. 11. 2009. Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporno, ali je tožeča stranka upravičena do sredstev iz obravnavanega javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 63/09, čeprav je v obrazcu S1 (dispozicija projekta za sklop 1 – razvojno investicijski projekti) kot datum zaključka izvajanja projekta navedla 30. 10. 2009, da je bil projekt do tega datuma dejansko zaključen, pa izhaja tudi iz njenih navedb v rubriki „predvidene aktivnosti po oddaji vloge do konca leta 2009“. Navedeno je upravni organ štel kot relevantno dejstvo za odločitev v zadevi, pri čemer pa tožeča stranka pravilnost ugotovitve datuma zaključka projekta, čeprav povsem pavšalno, izpodbija v tožbi.

Način izbire prejemnikov sredstev je določen v točki 4.4. javnega razpisa. Med drugim je določeno, da je osnova za sofinanciranje predloženih projektov popolna vloga, iz dokumentacije za posamezno vlogo pa mora biti razvidno, da bo projekt izveden ustrezno razpisanim kriterijem in da je vloga pripravljena ustrezno pogojem iz razpisne dokumentacije ter skladno s ciljem, predmetom in namenom javnega razpisa. To pomeni, da je eden od pogojev javnega razpisa, ki ga mora izpolnjevati oddana vloga, tudi skladnost v njej navedenih podatkov s ciljem in namenom javnega razpisa.

V 2. točki javnega razpisa je kot cilj za sklop 1, na katerega se je nanašala prijava tožeče stranke, navedeno, da se z njim prepreči zaustavljanje že pričetih razvojno investicijskih projektov v podjetjih zaradi likvidnostnih težav. Namen razpisa, naveden v točki 4.2.1.1. je, da se z njim zagotovi dopolnilne vire za financiranje izvajanja že začetih razvojno investicijskih projektov in investicij. Obseg sofinanciranja je razviden iz točke 4.2.1.3., ki določa, da se sofinancirajo samo tisti upravičeni stroški, ki so nastali med 1. 7. 2008 in 30. 10. 2009. Vse to pomeni, da naj bi na podlagi navedenega javnega razpisa zagotovljeno sofinanciranje upravičenih stroškov predstavljalo dopolnilni finančni vir za izvajanje že začetih projektov, brez katerega bi prišlo do njihove zaustavitve. Ker pa se upoštevajo tisti upravičeni stroški, ki so nastali do 30. 10. 2009, to po mnenju sodišča glede na cilj razpisa, ki je preprečitev zaustavljanja že pričetih projektov, lahko pomeni le to, kar zatrjuje tudi tožena stranka, namreč da brez sofinanciranja do tega datuma nastalih stroškov projekta ne bo več mogoče nadaljevati. Zato je logičen sklep, da je o taki posledici mogoče govoriti le pri projektih, ki naj bi se nadaljevali tudi po 30. 10. 2009. Povedano drugače: pri projektu, katerega zaključek je predviden do 30. 10. 2009, se ne more pojaviti nevarnost njegove zaustavitve zaradi izpada sofinanciranja stroškov, nastalih do tega datuma, saj je projekt do tedaj že zaključen. Glede na to se sodišče strinja z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa, da bi se moral projekt tožeče stranke nadaljevati tudi po obdobju upravičenih stroškov, torej po 30. 10. 2009, in da bi bil prejem finančne pomoči v času po zaključku projekta v nasprotju s ciljem javnega razpisa, da se prepreči zaustavitev projekta. Toženka bi zato z drugačno odločitvijo v obravnavani zadevi kršila merilo za izbiro prejemnikov iz točke 4.4. javnega razpisa, to je skladnost vloge s ciljem javnega razpisa.

Navedba tožeče stranke, da je tožena stranka s svojo razlago določb javnega razpisa naknadno uvajala dodatne pogoje za dodelitev sredstev, iz navedenih razlogov ni utemeljena. Sodišče dodaja še, da zahteva, da se mora projekt nadaljevati tudi po 30. 10. 2009, sicer ni izrecno zapisana med pogoji projekta, vendar je o njej mogoče povsem jasno in nedvoumno sklepati na podlagi določno opredeljenega cilja razpisa in opredelitve obdobja nastanka upravičenih stroškov, ki se bodo sofinancirali s sredstvi razpisa.

Tožbene navedbe tožeče stranke, da projekt pravzaprav ni bil končan s 30. 10. 2009, temveč bo trajal še daljše obdobje, so povsem pavšalne oziroma niso oprte na noben konkreten podatek, zato se sodišče do njih ne more opredeliti. Poleg tega gre za okoliščino, ki je tožeča stranka ni navajala v upravnem postopku, pa za to ni navedla nobenega utemeljenega razloga, torej za nedovoljeno tožbeno novoto po določbi 3. odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, dalje ZUS-1).

Glede na vse navedene razloge je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.