Jedro

Revizija, katere predmet je izpodbijanje sklepa o obnovi postopka, ni dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj pravica ali obveznost stranke v sklepu o obnovi ni izražena v denarni vrednosti, ampak je zgolj določeno, da se postopek obnovi.

Sama uvedba obnove postopka po presoji Vrhovnega sodišča ne predstavlja zelo hudih posledic za stranko v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Če Vrhovno sodišče zavrže revizijo zaradi nedovoljenosti, zavrže tudi začasno odredbo, kajti slednjo je mogoče izdati le do odločitve o reviziji.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka in postopka za izdajo začasne odredbe.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča je tožeča stranka po odvetniški družbi dne 2. 4. 2009 vložila revizijo in predlog za izdajo začasne odredbe.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper sklep Davčnega urada C. z dne 10. 12. 2004, s katerim je bil po uradni dolžnosti obnovljen postopek odmere davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2003, končan z odločbo z dne 27. 5. 2004. Tožena stranka je z odločbo z dne 8. 5. 2008, kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper prvostopenjski sklep.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (na primer: Up-858/08 z dne 3. 6. 2008) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Tožeča stranka v reviziji navaja, da je ta dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je na podlagi sklepa o obnovi postopka po uradni dolžnosti dolžna plačati davek od dohodkov iz dejavnosti za leto 2003 v znesku 236.743,84 EUR. Poleg tega pa je revizija dovoljena tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (zelo hude posledice), kajti zaradi slabega premoženjskega stanja plačila ne zmore izvesti.

6. V 1. točki drugega ostavka 83. člena ZUS-1 je določeno, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. Predmet upravnega spora v obravnavani zadevi je zakonitost sklepa o dovolitvi obnove postopka, v izreku katerega pa pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, temveč je zgolj odločeno, da se postopek odmere obnovi. Višina obveznosti tožeče stranke bo določena šele v izreku nove odmerne odločbe, če bo ta v obnovljenem postopku sploh izdana. Zato po presoji Vrhovnega sodišča ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. V 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je določeno, da je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Po presoji Vrhovnega sodišča tožeča stranka ni izkazala, da so ji z izdajo sklepa o obnovi postopka odmere dohodnine nastale zelo hude posledice, saj ji na podlagi sklepa še ni treba plačati zneska, ki ga v reviziji navaja. Ali bo takšna obveznost nastala, je odvisno od odločitve v obnovljenem postopku. Sama uvedba obnove postopka pa po presoji Vrhovnega sodišča ne predstavlja zelo hudih posledic za stranko v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Enako stališče glede dovoljenosti revizije po 1. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zoper sklep o obnovi postopka odmere davka je Vrhovno sodišče zavzelo tudi v sklepu X Ips 203/2008 z dne 5. 6. 2008. 9. Ker tožeča stranka ni uspela izkazati, da izpolnjuje katerega izmed pogojev za dovoljenost revizije po drugem odstavku 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče njeno revizijo zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. Predlog za izdajo začasne odredbe ni dovoljen.

11. Po prvem odstavku 84. člena ZUS-1 vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena. Po drugem odstavku 84. člena ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. V drugem odstavku 32. člena ZUS-1 pa je določeno, da sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

12. Ker je po določbi 84. člena ZUS-1 torej mogoče začasno odredbo izdati le do odločitve o reviziji, v tem primeru predloga za njeno izdajo ni mogoče obravnavati po vsebini, ker je s tem sklepom revizija pravnomočno zavržena kot nedovoljena, in je posledično nedovoljena tudi predlagana začasna odredba.

13. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 84. člena ZUS-1 ob smiselni uporabi določbe 89. člena ZUS-1 predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo kot nedovoljen.

K III. točki izreka:

14. Ker je Vrhovno sodišče revizijo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo, tožeča stranka na podlagi prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka in predloga za izdajo začasne odredbe.