Jedro

Iz stroškovnikov pravdnih strank v povezavi z razlogi izpodbijanega sklepa, ki so v spisu, ni mogoče razbrati, katere pravdne stroške strank je sodišče ocenilo kot potrebne za ta postopek. Ker v obrazložitvi sklepa tudi ni povzelo vseh stroškov, ki sta jih priglasili pravdni stranki, ni mogoče preveriti, ali je o nekaterih stroških postopka pozabilo odločiti, ali meni, da niso utemeljeni. Odločitve sodišča posledično ni mogoče preizkusiti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

II. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločilo o stroških dolgotrajnega pravdnega postopka.

2. Odločitev sodišča izpodbijata obe pravdni stranki.

3. Tožeča stranka izpodbija odločitev o stroških postopka iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. V obrazložitvi navaja, da ji sodišče ni priznalo stroškov za odgovor na revizijo in stroškov postopka v ponovljenem sojenju. Ne strinja se z višino uspeha v pravdi in izpostavlja, da je sodišče v osnovi obravnavalo dva zahtevka. Zahtevek na ugotovitev tožničine dedne pravice je bil označen z vrednostjo 50.000 EUR in zahtevek na izločitev stvari iz zapuščine z vrednostjo 50.000 EUR. Sodišče je neutemeljeno obračunalo DDV tudi od sodne takse, toženi stranki pa priznalo sodno takso, ki je ni plačala.

4. Tožena stranka sklep izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V obrazložitvi navaja, da je odločitev o stroških postopka pod opr. št. II P 2678/2010 postala pravnomočna in da o teh stroških postopka zato ni dopustno ponovno odločati. V nasprotju z uveljavljeno sodno prakso je sodišče tožeči stranki priznalo vse stroške za odgovore na pritožbo. Nepravilno je ves čas odmerjalo stroške postopka od 100.000 EUR in ni upoštevalo, da je potem, ko je odločitev, da tožnici pripada dedna pravica postala pravnomočna (pcto. 50.000 EUR), nadaljnji postopek potekal le še zaradi zahtevka za izločitev stvari iz zapuščine (50.000 EUR). Posledično nadaljnjih stroškov postopka ni odmerilo od zneska 50.000 EUR. Končno je tožnica tista, ki je zaradi neurejenega statusnega stanja, zaradi nesklenjene zakonske zveze in neurejenih lastniških razmerij povzročila ta pravdni postopek.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Pritožbene navedbe o materialnopravni zmotni odločitvi glede povrnitve pravdnih stroškov in absolutno bistvene kršitve postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP so utemeljene. Tako kot je pritožbeno sodišče že opozorilo v obrazložitvi svoje odločbe pod opr. št. II Cp 1254/2015 s 15. 7. 2015, sta bili jedro spora v tej pravdni zadevi dve vprašanji: ali je tožnica živela v zunajzakonski skupnosti s pokojnim in ji posledično zato pripada dedna pravica in ali je stanovanjska hiša, ki je predmet pravde posebno premoženje pokojnega, in če ni, kako velik je tožničin delež na skupnem premoženju.

7. Sodišče je ob ponovnem odločanju o stroških postopka zavzelo jasno stališče, kako je zavrženje tožbenega zahtevka, ki se nanaša na zapustnikove vrednostne papirje pri KDD in sredstva na bančnem računu, vplivalo na višino vseh stroškov postopka, a prezrlo, da je odločitev sodišča prve stopnje, da tožnici pripada dedna pravica po zapustniku, postala pravnomočna 19. 3. 2012 in je ves nadaljnji pravdni postopek potekal samo v zvezi z vprašanjem, ali je stanovanjska hiša, ki je predmet pravde skupno premoženje tožnice in pokojnega A., in če je, kako velik tožničin delež na skupnem premoženju. Zato je vrednost spornega predmeta od 19. 3. 2012 dalje 50.000 EUR in ne 100.000 EUR, kot je zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča ocenilo sodišče prve stopnje.

8. Iz stroškovnikov pravdnih strank v povezavi z razlogi izpodbijanega sklepa, ki so v spisu, ni mogoče razbrati, katere pravdne stroške strank je sodišče ocenilo kot potrebne za ta postopek. Ker v obrazložitvi sklepa tudi ni povzelo vseh stroškov, ki sta jih priglasili pravdni stranki, ni mogoče preveriti, ali je o nekaterih stroških postopka pozabilo odločiti, ali meni, da niso utemeljeni. Odločitve sodišča posledično ni mogoče preizkusiti. Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar ima za posledico razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, da odpravi kršitve, na katere je opozorjeno zgoraj (365. člen ZPP).

9. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).