Jedro

Če stranka do vročitve odločbe sodišča druge stopnje spremeni svoj naslov, ga mora takoj sporočiti sodišču, sicer se vse nadaljnje vročitve v pravdi zanjo opravljajo s pritrditvijo sodnega pisanja na sodno desko.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje (točka I. izreka) in predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe Okrajnega sodišča Ljubljana IV P 1326/2014 z dne 10. 5. 2016. 2. Zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje vlaga pritožbo tožena stranka. Smiselno uveljavlja vse z zakonom predvidene pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP(1). Primarno predlaga pritožbenemu sodišču, naj vrne zadevo v prejšnje stanje - v čas pred opravljeno ustno obravnavo - z razveljavitvijo vseh odločitev in odločb, vključno z izvršbo, ki so jih sodišča sprejela in izdala do sedaj v tej zadevi. Če pritožba ne bo uspešna, pa naj sodišče prve stopnje dne 12. 10. 2016 vloženo pravno sredstvo šteje kot predlog za obnovo postopka, jo dovoli in v ponovljenem postopku na novo odloči o glavni stvari.

3. Navaja, da je zmotno prepričanje sodišča, da je obravnavana sodna odločba pravnomočna in izvršljiva ter da je bila vročitev vabila za glavno obravnavo preko sodne deske opravljena pravilno. Toženec z ničemer ni zakrivil neuspešne vročitve v P. To se lahko pripiše le pošti v P., ki pošte ni dostavila tožencu, ampak jo je vrnila pošiljatelju. Pojasnjuje, da ima zaradi pogostega bivanja na K. in občasni odsotnosti zaradi potovanj v tujino pri pošti P. in pošti S. urejeno prepošiljanje prispele pošte iz P. na pošto S. S tem ni spremenil stalnega prebivališča, naslov je ostal nespremenjen. Prepošiljanje pošte obnavlja in podaljšuje vsako leto. Taka praksa nemoteno funkcionira že več kot 10 let. Naročilo je bilo pošti podaljšano 6. 2. 2016 in velja do 7. 2. 2017. Prilaga dokazilo. Pošta ne bi smela vračati pošte pošiljatelju. Če bi ravnala po ustaljenem redu, problema ne bi bilo. Tudi sodišče ni ravnalo z dolžno vestnostjo, kar pa ne sme škoditi tožencu kot stranki v postopku. Od pošte P. bi moralo zahtevati pojasnilo za nevročitev ali zahtevati naslov preselitve, lahko bi samo vpogledalo v register stalnih prebivalcev pri UE P. ali od pošte enostavno zahtevalo, naj pošiljko uspešno vroči naslovniku. Pošta se je zavezala, da bo ob težavah pri vročanju aktivno sodelovala. Od naslovnika je izrecno zahtevala soglasje, da pošiljatelja vselej seznani z novim naslovom. Ker v tem primeru novega naslova ni bilo, tudi ni bilo potrebe po tem. Pri vročanju je moralo iti nekaj narobe, vendar napake niso izhajale iz sfere pritožnika. Lahko, da so na strani pošte P., kar se lahko preveri pri njej, da bo dokumentirala in pojasnila celoten dogodek. Tak zaplet se je zgodil prvič. Specifičnost primera zahteva hitro ukrepanje. Zaradi absolutnih kršitev postopka je po mnenju pritožnika obravnavana odločba v celoti nična in neupoštevna. Če ne bo razveljavljena skupaj s sporno izvršbo, obstaja nevarnost, da bo prišlo do nepopravljivega zapleta, neustavne in nezakonite škodne situacije, v kateri bi prišlo v nasprotju z ustavno pravico do poštenega sodnega postopka do grobega oškodovanja pritožnika.

4. Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Vrnitev v prejšnje stanje je procesnopravni institut, s katerim se odpravijo posledice zamude, da se pravda lahko vrne v stanje, kakršno je bilo pred zamudo. Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravdno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, ji sodišče dovoli, da ga opravi pozneje, vendar le, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz opravičenega razloga (prvi odstavek 116. člena ZPP). Na predlagatelju je trditveno in dokazno breme o njegovi opravičljivi zamudi.

7. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je pritožnik v obravnavanem primeru v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navajal, da ni bil povabljen na narok glavne obravnave 10. 5. 2016 in da brez svoje krivde ni prejel sodbe, za katero je izvedel v izvršilnem postopku. Teh dejanskih ugotovitev pritožnik ne izpodbija. Tudi v pritožbi vztraja, da razlogi za to, da ni prejel vabila za glavno obravnavo, niso na njegovi strani. Ob takih dejanskih ugotovitvah je pravilna presoja, da ne gre za položaj iz prvega odstavka 116. člena ZPP, ampak za uveljavljanje absolutne bistvene kršitve pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (nepravilna vročitev vabila za glavno obravnavo in sodbe). Slednjo je mogoče uveljavljati z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi zoper izdano sodno odločbo, ni pa razlog za uveljavljanje vrnitve v prejšnje stanje. Ker pritožnik svoje opravičljive zamude za pristop na narok in pri vročitvi sodbe ni ne zatrjeval ne dokazoval, je njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnjen ob pravilni uporabi prvega odstavka 116. člena ZPP.

8. Sodišče prve stopnje je pritožnikovo vlogo pravilno obravnavalo tudi kot (smiselni) predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sodbe z dne 10. 5. 2016, saj je v vlogi navajal, da mu sodba ni bila vročena. Po ustaljenih stališčih sodne prakse je pravna podlaga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sodbe 42. člen ZIZ(2). Potrdilo o pravnomočnosti sodbe se na predlog stranke razveljavi, če stranka dokaže, da je bila sodna odločba nepravilno vročena.

9. Tudi v tem delu je treba ugotoviti, da pritožnik v predlogu ni z ničemer obrazložil trditve o nepravilni vročitvi sodbe. Sodišče je ugotovilo, da mu je bila vročena s pritrditvijo na sodno desko potem, ko je bilo pri vročanju vabila za glavno obravnavo ugotovljeno, da se je toženec med postopkom preselil in sodišču ni sporočil spremenjenega naslova. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o vročanju sodnih pisanj tožencu v tem postopku (točka 4 izpodbijanega sklepa) so pravilne in skladne s podatki spisa. Presoja, da je bila tožencu sodba pravilno vročena, pa je pravilna in skladna s 145. členom ZPP. Če stranka do vročitve odločbe sodišča druge stopnje spremeni svoj naslov, ga mora takoj sporočiti sodišču, sicer se vse nadaljnje vročitve v pravdi zanjo opravljajo s pritrditvijo sodnega pisanja na sodno desko, pri čemer vročitev velja za opravljeno po preteku osmih dni od pritrditve na sodno desko.

10. Pritožnik šele v pritožbi prvič pojasnjuje, da se med postopkom ni preselil in da je napako pri vročanju vabila za glavno obravnavo zagrešila pošta P. (ki je vrnila pošiljko sodišču z oznako, da je toženec „preseljen“), ker mu pošte ni preposlala v S. Ker v obravnavani vlogi ni bilo ne navedb ne dokazov, ki jih predlaga in prilaga v pritožbi, jih sodišče prve stopnje (še) ni moglo obravnavati. Tudi pritožbeno sodišče nanje ne more odgovarjati, ker gre za prepozne, neopravičene novote, ki jih v pritožbenem postopku ni mogoče več upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZP).

11. Sprejeta odločitev je torej pravilna v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjena z uveljavljenimi niti z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbo je bilo treba torej zavrniti in izpodbijani sklep potrditi tudi v tem delu, saj je pritožnik nepravilne vročitve sodbe (še) ni dokazal. 12. Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 366. člena ZPP.

13. O podrednem predlogu pritožnika za obnovo postopka iz razloga po 2. točki 394. člena ZPP zaradi zatrjevane nepravilnosti vročitve vabila za glavno obravnavo in posledično nepravilnega vročanja sodbe bo odločalo sodišče prve stopnje (členi 397 ZPP in naslednji).

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami Op. št. (2): Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/1998 s spremembami.