Jedro

Ni podan pravni interes upnika za začasno odredbo - prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine, ko je ta predlagana hkrati z izvršilnim predlogom za izvršbo denarne terjatve na nepremičnino in je izdan sklep o izvršbi ter zapisnik o rubežu nepremičnine.

Izrek

Pritožbo se zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnica nosi sama stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

S sklepom navedenim v uvodu je sodišče prve stopnje zavrglo upničin predlog za začasno odredbo z vsebino, da se naj zaradi zavarovanja denarne terjatve upnice v znesku 1,618.957,40 SIT s pripadki prepoveduje odsvojitev in obremenitev dolžnikoma solastne nepremičnine, ki ni vknjižena v zemljiško knjigo - stanovanje, ki je podrobno označeno v predlogu upnice in za nadaljanjo vsebino, ki sledi iz obrazložitve napadenega sklepa.

Obrazložilo je, da je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu upnice, da se zaradi izterjave denarne terjatve opravi rubež nepremičnine dolžnikov v skladu z drugim odstavkom 211. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), in da ima zapisnik o rubežu pomen zaznambe izvršbe, s katerim sta pridobljeni pravica do poplačila in prodaje nepremičnine, ki je predmet te izvršbe, ter da je z rubežem pridobila upnica tudi zastavno pravico, dolžnikoma pa je prepovedano razpolagati z zarubljeno nepremičnino. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je že v teku postopek, ki nudi upnici širše pravno varstvo od predlagane začasne odredbe in da upnica nima pravnega interesa za sodno varstvo za zavarovanje s predlagano začasno odredbo. Pravni interes je procesna predpostavka, na katero mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, in ker ni podan je predlog za začasno odredbo zavrglo.

Proti temu sklepu je upnica vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava in predlaga, da sodišče druge stopnje ugodi pritožbi, spremeni sklep prve stopnje in da začasni odredbi v celoti ugodi, ali pa ga razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje prvostopnemu sodišču. Ne strinja se s pravnim stališčem, da nima pravnega interesa za predlagano začasno odredbo in to ne glede na dejstvo, da je z rubežem nepremičnine, ki ima pomen zaznambe v zemljiški knjigi, pridobila zastavno in poplačilno pravico. Pravni interes za predlagano začasno odredbo utemeljuje z vodenjem izvršbe na podlagi verodostojne listine, da sklep o izvršbi še ni pravnomočen, da imata dolžnika možnost ugovora in da se lahko zadeva obravnava tudi v pravdnem postopku, tako da je potrebno zavarovanje bodoče prisilne izterjave do konca tega izvršilnega postopka ali do pravnomočnosti odločbe izdane v pravdnem postopku. Po stališču pritožnice bi moralo sodišče prve stopnje odločiti o utemeljenosti predlagane začasne odredbe, ne pa je zavreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa.

Pritožba ni utemeljena.

Pritrditi je pravnemu stališču sodišča prve stopnje in tudi v obrazložitvi grajanega sklepa navedenim razlogom, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja in jih v celoti povzema.

Dodaja se še, da je s sklepom o izvršbi in zapisnikom o rubežu nepremičnine na podlagi 211. člena ZIZ, ko ima zapisnik pomen zaznambe izvršbe, upnica tudi v odnosu do drugih pridobila zastavno pravico in pravico do poplačila, kar pa zagotavlja širše varstvo njenih interesov v primerjavi s predlagano začasno odredbo. Le-ta ima za posledico le izpodbojnost pravnih poslov na podlagi smiselne uporabe pravil obligacijskega prava o izpodbijanju dolžnikovih dejanj (280. do 285. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Če sodišče ugodi upnikovemu izpodbojnemu zahtevku je posel brez učinka samo proti upniku, in še to v obsegu izpolnitve njegove terjatve.

Sodišče druge stopnje smatra, da upnica, ko je že dosegla zavarovanje prisilne izterjave v obsegu, ki je prej navedeno, ni imela več pravnega interesa za predlagano začasno odredbo, kot je že povsem pravilno odločilo tudi sodišče prve stopnje.

Pravni interes upnice - predlagateljice začasne odredbe ni bil podan v času vložitve izvršilnega predloga, ne v času odločanja na prvi stopnji in tudi ne v času pritožbenega preizkusa zadeve. Sodišče namreč mora paziti po uradni dolžnosti na to procesno predpostavko ves čas postopka, in ker le-ta ni podana, medtem je sklep o izvršbi postal pravnomočen, je pritožbeno sodišče odločilo kot sledi iz izreka (15. člen ZIZ v zvezi z 2. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/99).

Stroške pritožbenega postopka je dolžna nositi v pritožbi neuspešna upnica (prvi odstavek 166. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP/99 in s 15. in 38. členom ZIZ).