Jedro

Sodišče prve stopnje je zaključek, da v pobot uveljavljana terjatev ne obstoji, utemeljevalo na dveh ugotovitvah, in sicer (1) da tožeča stranka ni ravnala protipravno ter (2) da toženi stranki v zvezi z ravnanjem tožeče ni nastala nobena škoda. Revizija sodišču očita zmotno razlago pogodbe in s tem povezanega zaključka o izostali protipravnosti ravnanja tožeče stranke. Ker pa je revizijsko sodišče vezano na ugotovitev o nenastali škodi tožene stranke, tožena stranka z revizijo ne more uspeti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 2.041.68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožeča stranka s tožbenim zahtevkom od tožene stranke zahteva plačilo pogodbene kazni po 3. členu Okvirne letne pogodbe za leto 2005 št. ... z dne 3. 3. 2005 skupaj z aneksi k tej pogodbi (v nadaljevanju Okvirna pogodba). Zahtevek utemeljuje z navedbo, da ji tožena stranka v tretjem kvartalu leta 2006 v nasprotju s pogodbo ni dobavila vseh naročenih količin sladkorja. S pobotnim ugovorom je tožena stranka uveljavljala svojo nasprotno (odškodninsko) terjatev, ker da tožeča stranka ni naročila vseh pogodbeno dogovorjenih količin sladkorja.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstaja terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 299.757,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 3. 2007 do plačila ter da ne obstaja terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 109.688,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 12. 2007. Odločilo je, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ormožu 0006 Ig 19/2007 z dne 2. 4. 2007 ostane v veljavi v 1. in 3. točki izreka.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava (3. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Iz razlogov revizije izhaja, da tožena stranka izpodbija (zgolj) odločitev o neobstoju njene v pobot uveljavljane terjatve, ne napada pa odločitve o obstoju vtoževane terjatve. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi, sodbi sodišča prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki je predlagala njeno zavrnitev.

Relevantno dejansko stanje

6. Pravdni stranki sta 3. 3. 2005 sklenili Okvirno pogodbo, s katero sta dogovorili, da bo tožena stranka (kot prodajalec) v obdobju od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2005 in v obdobju od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2006 dobavila tožeči stranki (kot kupcu) blago (sladkor) v skupni količini 12.380 ton v vrednosti 2.108.000.000,00 SIT.

7. Volja strank pri sklenitvi pogodbe je bila takšna, da tožeča stranka ni bila zavezana naročiti vseh dogovorjenih letnih količin sladkorja, saj so bile te količine v pogodbi določene le okvirno.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženi stranki v zvezi z zatrjevanim protipravnim ravnanjem tožeče (premajhna količina naročenega sladkorja) ni nastala nobena škoda, saj je ves sladkor prodala drugim kupcem. V letih 2005 in 2006 ji tudi ni nastala nobena odvečna zaloga sladkorja, ki bi jo bilo potrebno uničiti, niti ni nedobavljenega blaga prodajala drugim kupcem po nižjih cenah.

Presoja utemeljenosti revizije

9. Revizija ni utemeljena.

10. Sodišče prve stopnje je zaključek, da v pobot uveljavljana terjatev ne obstaja, utemeljilo na dveh ugotovitvah, in sicer (1) da tožeča stranka ni bila zavezana naročiti pogodbeno dogovorjenih količin sladkorja in da torej z zatrjevanim premajhnim naročilom ni ravnala protipravno ter (2) da toženi stranki v zvezi z ravnanjem tožeče ni nastala nobena škoda.

11. Revizija sodišču očita zmotno razlago Okvirne pogodbe in s tem povezanega zaključka o izostali protipravnosti ravnanja tožeče stranke. Ker pa je revizijsko sodišče vezano na ugotovitev o nenastali škodi toženi stranki (tretji odstavek 370. člena ZPP), tožena stranka z revizijo ne more uspeti. Revizijsko sodišče je zato revizijo skladno z določbo 378. člena ZPP zavrnilo.

Odločitev o stroških revizijskega postopka

12. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Tožena stranka z revizijo ni uspela, zato nosi sama svoje revizijske stroške in mora tožeči stranki povrniti njene stroške revizijskega postopka. Vrhovno sodišče je tožeči stranki priznalo priglašeno nagrado za odgovor na revizijo v višini 1.652,40 EUR, izdatke po 13. členu Odvetniške tarife v višini 21,11 EUR, oboje povečano za 22-odstotni davek na dodano vrednost.