Jedro

Predlog za dopustitev revizije je nepopoln, ker ne vsebuje natančne in konkretne navedbe ustreznih pravnih pravil, ki naj bi bila kršena in ker ne navaja konkretne pravne podlage, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. S sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 2. 3. 2009, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru z dne 7. 8. 2009 je bila določena preživnina za tri mladoletne tožnikove otroke v zneskih 2 krat po 360 EUR in 280 EUR. V tej pravdi je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov zahtevek za znižanje teh preživnin na 30 EUR za vsakega in nasprotni tožbeni zahtevek za zvišanje preživnine na 800, 730 in 700 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo. Strinjalo se je, da se potrebe otrok in zmožnosti matere za preživljanje v času od določitve preživnine niso bistveno spremenile. Pri tožniku so res nastopile okoliščine, ki lahko predstavljajo spremenjene okoliščine: decembra 2009 se mu je rodila hčerka N., decembra 2010 pa je izgubil zaposlitev. Vendar je pomembno, da je tožnik leta 2009 in 2010 ženi Ja. podaril praktično vse svoje premoženje (nepremičnine, vrednostne papirje in poslovni delež v družbi J. d.o.o.) in ji s pogodbo o preužitku izročil tudi svoj poslovni delež v družbi P.d.o.o. ter dve stanovanji in poslovni prostor. Mladoletni toženci pa so na podlagi poravnave prejeli vrednostne papirje staršev v Sloveniji in Ameriki ter vsak do 1/3 solastni delež na dveh stanovanjih ter dveh zemljiščih. Sodišče ugotavlja, da je tožnik imel in ima sposobnost in zmožnost zagotovitve življenjskih razmer, potrebnih za razvoj vseh svojih otrok. Res so toženci prejeli premoženje večje vrednosti in pridobivajo dohodke na podlagi najemnin, dividend in obresti ter tudi dodatek za veliko družino. Velja sicer pravilo, da se od ocenjenih potreb odštejejo dohodki otroka. Vendar so bile preživnine določene v razumni višini, pridobitne možnosti tožnika so izjemne in z lahkoto plačuje preživnine glede na take zmožnosti. Zato tako vrednotenje, upoštevaje koristi otroka, ne dopušča zniževanja preživnin.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, bistveno kršitev določb pravdnega postopka in kršitev človekovih pravic. Trdi, da izpodbijana sodba odstopa od sodne prakse. Višje sodišče je namreč zapisalo, da se pravilo na osnovi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki ga sodišče sicer upošteva, v konkretni zadevi ne bo upoštevalo izključno zaradi dobrega gmotnega stanja tožnika in zaradi širokih pridobitnih sposobnosti tožnika. S tem je tožniku kršeno načelo enakosti pred zakonom (14. člen Ustave). Pravila, utemeljena v zakonih, ki veljajo za druge, za tožnika ne veljajo. Zmotno je stališče, da mora tožnik plačevati preživnino, ne glede na ostale okoliščine, če je preživnina določena v razumni višini in kolikor lahko zavezanec določeno preživnino z lahkoto plačuje glede na svoje pridobitne zmožnosti. Preživnina zmožnost je bila po dosedanji sodni praksi vedno upoštevana po tistem, ko so bile določene nekrite preživninske potrebe otrok. Tožnikovi otroci imajo dovolj sredstev za preživetje – premoženje in dohodke. Sodišči prve in druge stopnje sta bistveno kršili določbe postopka, ker sta odklonili vpogled v dejansko stanje za ugotovitev lastnih dohodkov otrok.

4. Tožnik postavlja pet pravnih vprašanj: ali je dopustno, da sodišče diskriminira tožnika glede na njegovo gmotno stanje in zapiše, da pravil, izhajajoč iz ZZZDR ne bo upoštevalo, ker si tožnik plačevanje preživnine lahko privošči; ali je sodišče dolžno upoštevati prihodke otrok v primeru, če je gmotni položaj zavezanca dober; ali mora zavezanec plačevati preživnino, če je upravičenci ne potrebujejo; ali je dopustno, da sodišče odloči, da ne bo izvajalo dokaznih predlogov, odloči pa na podlagi zaključkov, ki so utemeljeni na domnevah; ali je dopustno, da sodišče ne upošteva dejstev, da tožena stranka prejetega denarja ne uporablja skladno z namenom, temveč ga uporablja za nakupe drugih vozil. 5. Predlog ni popoln.

6. Vsebina predloga za dopustitev revizije je predpisana v 367.a in 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predpisani so vsebinski in formalni pogoji za dopustitev revizije. Ti pogoji so strogi, kajti institut dopuščene revizije vzpostavlja revizijo v prvi vrsti kot sredstvo za dosego ciljev, objektivno pomembnih z vidika pravnega reda v celoti, medtem ko individualne interese posameznikov varuje Vrhovno sodišče predvsem posredno, z varstvom javnega interesa. Zato mora predlog za dopustitev revizije v celoti izpolnjevati pogoje iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP.

7. Tem formalnim zahtevam tožnik ni zadostil. Res je navedel pet spornih pravnih vprašanj in obrazložil, zakaj je po njegovem mnenju sodišče druge stopnje ta vprašanja rešilo nezakonito. Vendar pa tožnik ni natančno in konkretno navedel pravnih pravil, ki naj bi bila prekršena, saj omenja le 14. člen Ustave in 110. ter 111. člen ZZZDR, ki pa za zadevo nista relevantni. Sicer pa predlog ne navaja nobenih pravih materialnopravnih in procesnih pravil, ki naj bi bila kršena. Predvsem pa tožnik niti natančno niti konkretno ne navaja okoliščin, ki bi kazale na pomembnost zatrjevanih spornih pravnih vprašanj za pravni red v celoti. V predlogu ni pojasnjeno, ali in zakaj bi bila odločitev Vrhovnega sodišča v zvezi s spornimi pravnimi vprašanji pomembna bodisi za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Predlog vsebuje samo trditev, da odločitev pritožbenega sodišča odstopa od uveljavljene sodne prakse, kar pa je popolnoma neobrazloženo. Po četrtem odstavku 367.b člena ZPP mora predlagatelj izkazati obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, in sicer mora po petem odstavku 367.b člena ZPP navesti opravilne številke zadev, ki predstavljajo ustaljeno sodno prakso. Ker tožnikov predlog za dopustitev revizije zahtevanih podatkov sodne prakse nima, Vrhovno sodišče zaključuje, da tožnikov predlog s pavšalnimi trditvami ne izpolnjuje strogih zahtev po obveznih sestavinah iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP. Zato je Vrhovno sodišče nepopoln predlog tožeče stranke na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.