Jedro

Pritožbene navedbe, da tožnica z nepremičninami, v katerih ne živi, ne more razpolagati, ker so obremenjene z dosmrtno pravico uživanja v korist njenega očeta, so prepozne, z ničemer opravičene pritožbene novote, ki jih pritožnica v dosedanjem postopku ni navajala niti z ničemer dokazala.

Glede na nizke tekoče dohodke tožnice pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da bo tožnica težko plačala znižano takso le v štirih mesečnih obrokih, saj slednji res predstavljajo več kot 1/4 njenih mesečnih prejemkov. Upoštevaje njene dohodke je zato v tem delu pritožbi ugodilo in določilo plačilo znižane takse v znesku 409,00 EUR v 12-ih zaporednih mesečnih obrokih, ki ne bodo občutno zmanjšali njenih rednih dohodkov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča v drugem odstavku izreka spremeni tako, da slednji glasi: "Tožeča stranka je dolžna plačati takso v znesku 409,00 EUR (od skupno odmerjene takse v znesku 1.227,00 EUR v 12-ih zaporednih mesečnih obrokih, in sicer 11 x po 35,00 EUR do vsakega 10. dneva v mesecu, pričenši z 10. 11. 2018, in 12. obrok v višini 24,00 EUR do 10. 10. 2019."

II. V ostalem ostane izrek nespremenjen.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožečo stranko delno oprostilo plačila sodne takse za tožbo. Skupno odmerjeno takso v višini 1.227,00 EUR je znižalo na 409,00 EUR (na 1/3) ter ji odobrilo plačilo tega zneska v štirih mesečnih obrokih: prvega v znesku 109,00 do 10. 10. 2018, nadaljnje tri obroke po 100,00 EUR pa do vsakega 10. dne v nadaljnjih mesecih, vse z opozorilom, da v primeru zamude s plačilom posameznega obroka z dnem zamude zapadejo v plačilo še neplačani obroki.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da jo oprosti plačila sodne takse v celoti. Izpostavlja dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje (da njen lastni dohodek v višini 382,13 EUR ne presega dvakratnika minimalnega dohodka, določenega v 8. členu ZSVarPre1 in da je lastnica premoženja, ki presega 48 osnovnih zneskov oziroma 18.852,00 EUR). Dodaja, da z navedenim nepremičnin premoženjem ne more razpolagati, sploh pa ne v tako kratkem času, da bi si lahko zagotovila sredstva za plačilo sodne takse, ker ima na njih njen oče dosmrtno pravico uživanja. Ker ji je sodišče določilo le štiri obroke, se upoštevaje njene lastne mesečne dohodke pokaže, da bi plačilo posameznega obroka predstavljalo več kot četrtino njenega mesečnega obroka in bi bilo zato tudi njeno preživljanje znatno ogroženo.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožnica ne izpodbija ključnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da prejema nadomestilo za primer brezposelnosti v znesku 382,83 EUR, da je lastnica osebnega avtomobila v približni vrednosti 3.000,00 EUR in lastnica nepremičnin, v katerih ne živi, v skupni vrednosti 32.542,00 EUR. Pritožbene navedbe, da tožnica s temi nepremičninami ne more razpolagati, ker so obremenjene z dosmrtno pravico uživanja v korist njenega očeta, so prepozne, z ničemer opravičene pritožbene novote, ki jih pritožnica v dosedanjem postopku ni navajala niti z ničemer dokazala. V predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je navedla zgolj, da je v težjem materialnopravnem položaju, da zato zaproša sodišče za taksno oprostitev ter da bo po pozivu sodišča svoj predlog ustrezno dopolnila. Sodišče prve stopnje jo je ob tako nepopolnem predlogu pravilno pozvalo, naj ga dopolni v vsemi podatki in izjavami, ki jih mora predlog vsebovati na podlagi 12. člena ZST-12. Hkrati jo je opozorilo, da bo predlog kot nepopoln zavrglo, če v postavljenem roku predloga skladno s pozivom ne bo dopolnila. Tožnica je predlog dopolnila le delno, kajti podatkov iz četrte alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1 ni navedla. Obremenitev njenih nepremičnin, v katerih ne stanuje, pa iz zemljiškoknjižnih podatkov, ki jih je pridobilo sodišče, ni razvidna. V skladu s četrtim odstavkom 108. člena ZPP bi moralo sodišče prve stopnje torej njen predlog zavreči. Vendar je v njeno korist obravnavalo predlog na podlagi podatkov, ki jih je lahko pridobilo iz uradnih evidenc.

5. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča glede na dejanske ugotovitve o premičnem in nepremičnem premoženju tožnice ni pogojev za popolno taksno oprostitev po 11. členu ZST-1. Po prvem odstavku 11. člena ZST-1 sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo njeni družinski člani. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je do celotne oprostitve taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (šesti odstavek 13. člena ZST-1). Po 13. členu ZBPB3 se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine, ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (minimalni dohodek). V času odločanja oziroma podaje predlog za taksno oprostitev je slednji znašal 785,50 EUR4. Ta domneva pa velja le, če prosilec in njegova družina ne razpolagata z nobenim drugim premoženjem. Tako po ZST-1 (12.a člen) kot tudi po ZBPB (14. člen) se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje družinskih članov. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Gre za ZSVarPre, po katerem je izključitveni razlog za prejem denarne socialne pomoči premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Ker tožnica kljub pozivu sodišča ni izkazala upravičenih razlogov, zaradi katerih ne more razpolagati z ugotovljenim premoženjem, ki presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (tretji odstavek 12.a člena ZST-1), se je sodišče pri odločanju o delni taksi oprostitvi pravilno oprlo tudi 27. člen ZSVarPre. Popolna taksna oprostitev glede na njeno ugotovljeno premoženje ni mogoča in je pritožba v tem delu neutemeljena.

6. Pritožbeno sodišče sprejema tudi nadaljnjo odločitev sodišča prve stopnje, po kateri je odmerjeno takso za tožbo v višini 1.227,00 EUR znižalo na 1/3, to je na znesek 409,00 EUR. Glede na nizke tekoče dohodke tožnice pa soglaša s pritožbo, da bo tožnica težko plačala znižano takso le v štirih mesečnih obrokih. Slednji res predstavljajo več kot 1/4 njenih mesečnih prejemkov. Upoštevaje njene dohodke je zato v tem delu pritožbi ugodilo in določilo plačilo znižane takse v znesku 409,00 EUR v 12-ih zaporednih mesečnih obrokih, in sicer 11 x po 35,00 EUR do vsakega 10. dne v mesecu, pričenši z 10. 11. 2018, ter plačilo zadnjega – dvanajstega obroka v višini 24,00 EUR do 10. 10. 2018. Tako določeno višino posameznih obrokov bo po presoji pritožbenega sodišča tožnica zmogla, saj posamezni obroki ne bodo občutno zmanjšali njenih rednih dohodkov.

7. V tem obsegu je torej pritožbeno sodišče zaradi napačne uporabe materialnega prava delno spremenilo izpodbijani sklep, in sicer le v drugem odstavku izreka, v ostalem pa je izpodbijani sklep pravilen in ga je v nespremenjenem delu potrdilo (3. in 2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP ter tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

1 Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, Uradni list RS, št. 36/2017 s spremembami. 2 Zakon o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 37/2008 s spremembami. 3 Zakon o brezplačni pravni pomoči, Uradni list RS, št. 48/2001 s spremembami. 4 8. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre-F), Uradni list RS, št. 31-1406/2018.