Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožnica je predlagala, da višino obveznosti izračuna izvedenec finančne stroke. Izvedenec bi lahko izračunal dolg le na podlagi dokazov, ki pa jih toženka, kot že zgoraj povedano, ni predložila. Neizvedba dokaza z izvedencem finančne stroke je zato utemeljena.
Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom dovolilo spremembo tožbe. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna plačati, solidarno z dolžnikom I. s.p., po pravnomočnosti sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. 6063/2012 z dne 7. 2. 2012, znesek 62.602,42 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 4. 2014 dalje do plačila ter izvršilne stroške v znesku 41,00 EUR (točka II. izreka sodba). Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 1.186,00 EUR pravdnih stroškov (točka III. izreka).
2. Zoper sodbo se je toženka pritožila iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sporna višina dolga, ki ga je sodišče naložilo v plačilo toženki. Sodišče ni upoštevalo listin – konto kartice, ker je štelo, da ta ne predstavlja dokaza, da so bila plačila, ki so v njej navedena, dejansko tudi plačana. Poudarja, da je predložila konto kartico tožeče stranke, ne neke tretje osebe. Sodišče je spregledalo, da pritožnica ni bila kreditojemalka pri posojilni pogodbi, pač pa le porokinja glavnega dolžnika. Toženka ne razpolaga z dokumentacijo iz katere bi izhajalo plačilo glavnega dolžnika. Nemogoč je pogoj sodišča, da bi toženka predložila potrdila o plačilih, saj jih ni izvršila sama, pač pa glavni dolžnik. Iz konto kartice izhajajo tudi plačila, ki jih tožeča stranka priznava (2.000,00 EUR z dne 22. 7. 2010 in 290,00 EUR dne 17. 9. 2010). Le izvedenec finančne stroke bi lahko ugotovil, kam je tožeča stranka knjižila zneske, ki so navedeni na njenih konto karticah. Sodišče dejanskega stanja ni ugotovilo popolno in pravilno, posledično je napačno uporabilo materialno pravo. Pritožuje se tudi zoper odločitev o stroških in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje prvemu sodišču, vse s stroškovno posledico.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Toženka se je kot porok in plačnik obvezala, da bo na prvi poziv banke plačala veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, ki je ta ne bo poravnal. Takšno poroštveno izjavo je podala za kreditni pogodbi kreditojemalca, samostojnega podjetnika posameznika I. s.p., (kredit po pogodbi z dne 29. 12. 2009 v višini 10.000,00 EUR in po pogodbi z dne 7. 1. 2010 v višini 40.000,00 EUR). Kreditojemalec dolga ni poravnal. Pritožnica priznava, da je porok in plačnik za najeta kredita, se pa ne strinja z višino dolga, katerega ji je sodišče naložilo v plačilo.
5. Po ugovoru je tožeča stranka z vlogo (dopolnitev tožbe) z dne 29. 5. 2012 obrazloženo prikazala dolg toženke, upoštevaje višino danega posojila skupaj s stroški in zapadlimi obrestmi na eni strani, in plačanima zneskoma (2.000,00 EUR in 290,00 EUR) na drugi strani. Toženka zatrjuje še druga plačila, kot dokaz za to pa je predložila konto kartico, iz katere pa ni razvidno, tako kot je zapisalo že prvo sodišče, za poplačila katerih kreditov gre. Toženka bi lahko plačila na račun zgoraj navedenih kreditov dokazovala s potrdili o plačilu, iz katerih bi bilo razvidno, da je bilo plačilo opravljeno prav za poplačilo tu obravnavanih kreditov. Toženka navaja, da ne razpolaga z dokumentacijo, iz katere bi izhajala plačila glavnega dolžnika, na drugi strani pa je kot dokaz predložila konto kartico. Če ji je uspelo dobiti konto kartico, bi lahko pridobila tudi naloge, ki bi potrjevali plačila. Iz kartice izhajajo tudi plačila, ki jih zatrjuje toženka in jih je upoštevalo oziroma priznala tudi tožeča stranka. Očitno je tožeča stranka zneske, ki jih priznava, dejansko prejela, ostalih zatrjevanih a ne dokazanih zneskov pa ne. Dokazno breme plačil je na strani toženke. Plačila pa bi lahko dokazovala le s potrdili o plačili in ne s konto kartico, na katero se sklicuje.
6. Pritožnica je predlagala, da višino obveznosti izračuna izvedenec finančne stroke. Izvedenec bi lahko izračunal dolg le na podlagi dokazov, ki pa jih toženka, kot že zgoraj povedano, ni predložila. Neizvedba dokaza z izvedencem finančne stroke je utemeljena.
7. Sodišče prve stopnje je po povedanem pravilno ugotovilo relevantna dejstva primera, zaključki izpodbijane sodbe pa so tudi materialnopravno pravilni. Do kršitev določb postopka, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) ni prišlo, zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).