Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
O predhodnem vprašanju je moč govoriti le v primerih, ko je obstoj kaznivega dejanja nujen pogoj za nastanek določene pravne posledice na civilnopravnem področju in je v pravdi odvisna odločitev o tožbenem zahtevku od vprašanja, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje. To je v zelo redkih primerih.
Odločitev o vtoževani odškodnini ni odvisna od odločitve kazenskega sodišča. Četudi se v pravdnem in kazenskem postopku obravnava identično dejansko stanje, ZPP ne daje podlage za odločitev, da bi moralo sodišče počakati na odločitev sodišča v kazenskem postopku.
I. Pritožbi se ugodi in spremeni izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, da se izrek sedaj glasi: ″Zavrne se predlog tožencev za prekinitev pravdnega postopka do rešitve kazenske zadeve pri Okrožnem sodišču v Celju X Kpd 61136/2023.″
II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom prekinilo postopek v tej zadevi z dnem 17. 11. 2023 do rešitve kazenske zadeve, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Celju pod X Kpd 61136/2023. Ugotovilo je, da protipravno ravnanje tožencev predstavlja postopek oddaje javnega naročila JN002526/2017-E01 za izvajanje storitev na deponiji premoga in na področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika ter postopek pogajanj. Po navedbah tožeče stranke je bil razlog za zaključek postopka oziroma zavrnitev vseh ponudb neresničen in navidezen. V odredbi o hišni preiskavi gre za opis ravnanj, ki sestavljajo del trditvene podlage tožeče stranke z elementi kaznivosti teh ravnanj takratnih zakonitih zastopnikov tožencev in ostalih oseb ter gospodarskih subjektov, kar izhaja iz predloženih listinskih dokazov. Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika je uradno pregonljivo dejanje, odločitev sodišča o tožbenem zahtevku pa je odvisna od tega ali je bilo v zvezi z izvedbo javnega naročila storjeno kaznivo dejanje. Ker gre za ravnanja, katera se preganjajo po uradni dolžnosti, sodišče ne more samo reševati takšnega predhodnega vprašanja. Kazenski postopek zoper osumljence je že začet. 2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščeni odvetniški drugi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da uveljavlja odškodninsko odgovornost toženih strank kot posledico kršitev slovenske in skupnostne zakonodaje s področja javnega naročanja, konkretno Zakona o javnem naročanju in Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja ter kršitvah obligacijskopravne zakonodaje (Obligacijski zakonik). Dejstvo ali takšna protipravna ravnanja obenem izpolnjujejo zakonske znake kaznivih dejanj je za presojo protipravnosti nepomembno in ne bo predmet presoje pravdnega postopka. Glede na to, da gre v predmetnem pravdnem postopku najverjetneje zgolj (morda) za obravnavanje istih dejanskih okoliščin, kot v zadevi X Kpd 61136/2023, ki je pred Okrožnim sodiščem v Celju trenutno očitno šele v predkazenskem postopku, točneje v fazi preiskovalnih dejanj oziroma da gre za (morda) obravnavo (deloma) istega historičnega dogodka ter posledično reševanje (morda, deloma) identičnega dejanskega stanja, ni podan razlog za prekinitev postopka. Pravdni postopek traja že več kot štiri leta, pri čemer bi se s prekinitvijo ta nerazumno dolg čas trajanja dodatno podaljšal. 3. Toženca v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi navajata, da sočasni tek obeh postopkov in sicer kazenskega ter pravdnega postopka, ki izhajata iz identičnih historičnih, informacijskih virov (dejanj oziroma dogodkov), utemeljuje pravno podlago in potrebo ter smiselnost po prekinitvi pravdnega postopka do zaključka kazenskega postopka. Tožeča stranka je predlagala zaslišanje večjega števila oseb, med katerimi so takratni zastopniki in predstavniki tožencev in ostalih subjektov, ki jih je tožeča stranka v okviru trditvene podlage vključila v zatrjevano kaznivost pri ravnanjih, ki so se odrazila v obliki sklenjenih pravnih poslov med pravnimi osebami. Toženca sta v predlogu za prekinitev postopka izpostavila 233. člen ZPP, ki zajema pravico priče, da odreče odgovor na posamezna vprašanja, ki bi jo utegnila osebno ali njene sorodnike spraviti v kazenski pregon. Osumljenci v kazenskem postopku so deležni polnega privilegija zoper samoobtožbo, ki daje pravico, da se branijo z molkom oziroma da sploh ne odgovarjajo na vprašanja in niso dolžni govoriti resnice. Domet tega ustavno zajamčenega privilegija se razteza na pravdne postopke, v katerem se obravnava isti historični dogodek in ravnanja.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Tožeča stranka pritrjuje, da gre tako v tem gospodarskem sporu kot v začetem (pred)kazenskem postopku za obravnavo (vsaj deloma) istega historičnega dogodka. Vendar kot bistveno utemeljeno navaja, da odločitev o tožbenem zahtevku ni odvisna od odločitve kazenskega postopka. Ni sporno, da je tožeča stranka vložila tožbo zaradi plačila odškodnine, ker ni bila izbrana kot najugodnejši ponudnik za javno naročilo oprave določenih storitev, saj sta toženca zavrnila vse ponudbe, tudi tožeče stranke, kljub temu pa naj bi še vedno naročali storitve in zanje plačevali priviligiranim ponudnikom (1. točka obrazložitve sklepa).
6. Že procesno teoretično izhodišče sodišča prve stopnje kaže na nepravilno uporabo drugega odstavka 206. člena ZPP: o predhodnem vprašanju je moč govoriti le v primerih, ko je obstoj kaznivega dejanja nujen pogoj za nastanek določene pravne posledice na civilnopravnem področju in je v pravdi odvisna odločitev o tožbenem zahtevku od vprašanja, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje (7. točka obrazložitve sklepa). To je v zelo redkih primerih, ko je nastanek pravne posledice na civilnopravnem področju odvisen od ugotovitve, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.1 Za prekinitev postopka ni ustrezne pravne podlage, če obstoj kaznivega dejanja ni element abstraktnega dejanskega stanu v civilnem sporu.2
7. Odločitev o vtoževani odškodnini ni odvisna od odločitve kazenskega sodišča. Zato ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da ne bi moglo samo ugotavljati protipravnosti ravnanj toženih strank. Poleg tega ni podana subjektivna identiteta med tožencema - pravnima osebama in osumljenimi fizičnimi osebami v odredbi o hišni preiskavi X Kpd 61136/2023 z dne 2. 10. 2023 (priloga B75). Četudi se v pravdnem in kazenskem postopku obravnava identično dejansko stanje, ZPP ne daje podlage za odločitev, da bi moralo sodišče počakati na odločitev sodišča v kazenskem postopku.3 Okoliščina, da pravdno in kazensko sodišče rešujeta identična vprašanja, ni podlaga za prekinitev postopka.4 Zato tožeča stranka utemeljeno navaja, da v tem primeru odločitev o kazenski odgovornosti fizičnih oseb, ki naj bi bile v spornem obdobju zakoniti zastopniki tožencev, ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev protipravnosti tožencev, saj njuna odškodninska odgovornost ni odvisna od tega, ali ima škodno dejanje v sebi elemente kaznivega dejanja.
8. Ne držijo argumenti tožencev, da je potrebno ta gospodarski spor prekiniti zaradi privilegija prič iz 233. člena ZPP. Ta zakonska pravica je stvar nadaljnjega postopka, dopustnost uporabe tega dokaza v kazenskem postopku pa je stvar tistega postopka.
9. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo drugi odstavek 206. člena ZPP in to je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Sodišče druge stopnje je odpravilo omenjeno pomanjkljivost in ugodilo pritožbi tožeče stranke ter spremenilo izpodbijani sklep tako, da je zavrnilo predlog tožencev za prekinitev postopka (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).
10. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo, ker še ni znan končni uspeh strank (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).
1 Sklep VSL II Cp 1464/2021, ki se sklicuje na A. Galič: Predhodno vprašanje in identična dejanska stanja v razmerju med kazenskim in pravdnim postopkom, Pravni letopis 2016. 2 Sklep VSM I Cp 67/2021, ki se sklicuje na V. Rijavec: komentar k 206. členu ZPP, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, stran 308. 3 Sodba VSL I Cp 1152/2016. 4 Sklep VSL I Cp 2027/2022, ki se sklicuje na V. Rijavec: Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 308 in A. Galič: Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 2. knjiga, komentar k 14. členu.