Jedro

Tožnik je pritožbo nesporno vložil po izteku 8-dnevnega roka (157. člen ZDavP-2), zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko jo je na podlagi določbe prvega odstavka 246. člena ZUP zavrgla kot prepozno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla pritožbo tožeče stranke zoper sklep Carinske uprave Republike Slovenije, Carinski urad Sežana, št. DT 493-12882/2010-4 z dne 24. 1. 2012. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da Zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) v 157. členu določa 8-dnevni rok za pritožbo zoper sklep o izvršbi, na kar je bila tožeča stranka opozorjena v pouku o pravnem sredstvu na koncu izpodbijanega sklepa. Iz vročilnice, ki se nahaja v upravnem spisu je razvidno, da je tožeča stranka izpodbijani sklep prejela 10. 2. 2012 in da je rok v skladu z drugim odstavkom 100. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) iztekel 20. 2. 2012 glede na to, da je bila zadnji dan roka dne 18. 2. 2012 sobota in da je bil prvi delavni dan dne 20. 2. 2012. Tožena stranka je pritožbo tožeče stranke prejela šele dne 21. 2. 2012, to je po izteku pritožbenega roka, zato je na podlagi določbe prvega odstavka 246. člena ZUP pritožbo tožeče stranke, kot prepozno zavrgla.

Tožeča stranka s tožbo smiselno izpodbija navedeni sklep o zavrženju njene pritožbe. V tožbi navaja, da si kot socialno ogrožena oseba ne more privoščiti vlaganja pravnih sredstev s priporočeno pošto. Vztraja pri tem, da je pritožbo pravočasno oddala na pošto in sodišču predlaga, da izpodbijani sklep tožene stranke odpravi, saj je bil izdan iz razloga zavlačevanja reševanja pritožbe zoper izpodbijani upravni akt. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke, vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so navedeni v njeni obrazložitvi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da je Carinska uprava Republike Slovenije, Carinski urad Sežana s svojim sklepom št. DT 493-12882/2010-4 z dne 24. 1. 2012 na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Kopru, št. K 229/2006 z dne 24. 10. 2006, ki je postal izvršljiv dne 17. 9. 2007, odločila, da se zoper tožečo stranko opravi izvršba neplačane povprečnine v višini 254,00 EUR ter stroškov izdaje sklepa v višini 25,00 EUR in določil način izvršbe z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima tožeča stranka pri Poštni banki Slovenije. Navedeni sklep je bil tožeči stranki vročen dne 10. 2. 2012. Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da je upravni organ prve stopnje pritožbo zoper navedeni sklep prejel dne 21. 2. 2012. Zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) v 157. členu določa, da je zoper sklep o davčni izvršbi dovoljena pritožba v roku 8 dni od vročitve sklepa o izvršbi pri davčnem organu, ki je izdal sklep (drugi odstavek 157. člena ZDavP), na kar je bila tožeča stranka opozorjena v pouku o pravnem sredstvu navedenem v izpodbijanem sklepu upravnega organa prve stopnje. Po določbi drugega odstavka 100. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) se v primeru, da je rok določen po dnevih, dan vročitve ne všteje, temveč se za začetek teka roka vzame prvi naslednji dan tako, da bi zadnji dan roka iztekel dne 18. 2. 2012. Glede na to, da je bila dne 18. 2. 2012 sobota, ko se pri upravnem organu prve stopnje ne dela, je v skladu z drugim odstavkom 101. člena ZUP iztekel rok s pretekom prvega naslednjega delavnika, to je v ponedeljek dne 20. 2. 2012. Iz upravnih spisov nedvomno izhaja, da je pristojni carinski organ vlogo tožeče stranke prejel šele 21. 2. 2012, to je po izteku roka, zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko je na podlagi določbe prvega odstavka 246. člena ZUP pritožbo zavrgla, saj tega ni storil iz istih razlogov že upravni organ prve stopnje. Ugovor tožeče stranke, da je pošto pravočasno oddala na pošti ni utemeljen, saj se le v primeru, da bi tožeča stranka po pošti poslala pritožbo kot priporočeno, šteje dan oddaje na pošto kot dan, ko je organ prejel vlogo (drugi odstavek 68. člena ZUP). Ne glede na navedeno pa sodišče tožeči stranki dodatno pojasnjuje, da se s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, kar je v pritožbi izpodbijala tožeča stranka.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v postopku izdaje izpodbijanega sklepa presodilo, da je le ta pravilen in na zakonu utemeljen, tožbeni ugovori tožeče stranke pa neutemeljeni, zato je tožbo tožeče stranke na temelju prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.