Jedro

Povezava za redno rabo nepremičnine v smislu 88. člena SPZ ne pomeni, da mora biti vsak del vsake nepremičnine popolnoma dostopen z vozili.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za ustanovitev nujne poti na severnem delu parcele nasprotnega udeleženca št. 5568, k. o. X za potrebe predlagateljičine nepremičnine parc. št. 3240, k. o. X. Sodišče je še odločilo, da mora predlagateljica v 15 dneh nasprotnemu udeležencu povrniti 362,71 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper tak sklep se pravočasno iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje predlagateljica. V obsežni pritožbi predvsem navaja, da je sodišče prve stopnje protispisno zaključilo, da ni sporno, da glede na velikost vrta in sadovnjaka, vrt ne rabi strojne obdelave in dostopa z motornimi vozili oziroma da za redno rabo nepremičnine motoriziran dostop do vrta ni potreben. Predlagateljica je ves čas trdila, da tak dostop za redno rabo nepremičnine rabi, da ji lahko pripeljejo gnoj, da lahko odpeljejo odpadne porezane veje in druge odpadke ter za parkiranje na zadnjem delu vrta. Zaključek sodišča prve stopnje o majhnosti vrta je arbitraren in samovoljen. Sodišče za tak zaključek nima potrebnega znanja. Kako je prišlo do takšnega zaključka brez izvedenca ustrezne stroke sodišče sploh ne pojasni, zato se pritožnica do takšnih neutemeljenih in pavšalnih zaključkov ne more opredeliti.

Sodišče ni postavilo izvedenca gradbene stroke, ki bi potrdil predlagateljičine trditve, da poti do zadnjega dela svoje nepremičnine ne more urediti po svoji nepremičnini, saj bi s tem nepremičnino izpostavila meteornim vodam. Tako je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj zaradi napačnih materialnopravnih zaključkov tudi ni ugotavljalo, kakšne (po pritožničinem prepričanju nesorazmerne stroške) bi predstavljala vzpostavitev poti na njeni nepremičnini, še posebej upoštevaje to, da je pot po nepremičnini nasprotnega udeleženca že vzpostavljena.

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril. Opozarja, da se nujna pot ne more ustanoviti zaradi udobja, da predlagateljica poti po lastnem zemljišču ne želi napraviti, ker bi s tem uničila del vrta in da poti ne rabi. Predlaga potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, to je določbo 88. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), po kateri sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški.

6. Dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da predlagateljičina nepremičnina leži tik ob javni cesti in ima z javne ceste urejen dostop do hiše, pritožnica ne izpodbija. Ob takšnih ugotovitvah pa se je sodišče prve stopnje povsem pravilno ukvarjalo le še z vprašanjem, ali obstajajo kakšne okoliščine, zaradi katerih obstoječi dostop ne zadošča za redno rabo predlagateljičine nepremičnine. Ugotovitve sodišča prve stopnje o tem so jasne, razlogi sklepa pa popolni in si ne nasprotujejo, tako da očitana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) ni bila storjena.

7. Sodišče prve stopnje je opravilo ogled, na njem posnelo fotografije, ki si jih je ogledalo tudi višje sodišče, in povsem utemeljeno ugotovilo, da obstoječi dostop za redno rabo zadošča. Del nepremičnine, do katerega predlagateljica ne more pripeljati z motornimi vozili, po ugotovitvah sodišča prve stopnje predstavlja manjši zelenjavni vrt in manjši sadovnjak oziroma nekaj sadnih dreves. To je povsem jasno razvidno tudi iz fotografij v spisu – tako tistih, ki jih je ob ogledu napravilo sodišče (priloge C1 do C7) kot tistih, ki jih je v spis predložil nasprotni udeleženec (priloge B5 do B9).

8. Zmotno je predlagateljičino stališče, da bi lahko sodišče do takšnega zaključka prišlo šele, če bi izvedlo dokaz z izvedencem(1). Ogled je povsem primerno dokazno sredstvo za oceno o tem, kako velik je vrt. Gre za običajno velik obhišni vrt, namenjen pridelavi zelenjave za eno gospodinjstvo. Da bi bilo drugače, predlagateljica ni niti zatrjevala. Ni običajno, da bi do takšnega vrta vselej dostopali s prevoznimi sredstvi.

9. Povezava za redno rabo nepremičnine v smislu 88. člena SPZ nikakor ne pomeni, da mora biti vsak del vsake nepremičnine popolnoma dostopen z vozili. Prav tako ta ne pomeni, da mora imeti nepremičnina poljubno število parkirnih mest za goste, še posebej ob tem ne, ko predlagateljica ni niti zatrdila, da v bližini njene stanovanjske hiše ni druge možnosti parkiranja.

10. Glede na vse opisano, je povsem pravilno stališče sodišča prve stopnje, ko ni postavilo izvedenca gradbene stroke, ki bi ocenjeval možnost in ceno vzpostavitve poti po predlagateljičini nepremičnini, da bi sodišče to lahko primerjalo z obremenitvijo nepremičnine nasprotnega udeleženca. Šlo bi za nepotrebno podaljševanje postopka in povečevanje stroškov za dokazovanje pravno nepomembnih dejstev.

11. Pritožba torej ni utemeljena. Višje sodišče tudi ni zasledilo kakšne od kršitev postopka, na katere mora v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP paziti po uradni dolžnosti, zato je v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

12. Predlagateljica s pritožbo ni uspela. Nasprotni udeleženec glede na vsebino pritožbe ter izpodbijanega sklepa z odgovorom na pritožbo svojega procesnega položaja ni mogel v ničemer izboljšati, stroški odgovora torej niso bili potrebni. Udeleženca postopka zato krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1): Celo če bi bilo to res, pa ni, je treba pritožnici pojasniti, da izvedbe dokaza z izvedencem v zvezi s tem vprašanjem ni predlagala.