Jedro

Glede na podatke predloženih spisov je pravilna ugotovitev tožene stranke in sodišča prve stopnje, da je bila javna korist za razlastitev spornega zemljišča ugotovljena z Odlokom o lokacijskem načrtu adaptacije in rekonstrukcije dovozne ceste v naselju C. Izpolnjen je tudi pogoj iz 95. člena ZUreP-1, saj je bila zahteva za razlastitev vložena dne 25.5.2004, torej znotraj štiriletnega roka iz drugega odstavka 95. člena ZUreP-1 (po enem letu in štirih mesecih od uveljavitve prostorskega akta oziroma odloka, ki je pričel veljati 18.1.2003). Pred vložitvijo predloga je bila tožnici vročena ponudba za odkup spornega zemljišča, toda do sklenitve pogodbe ni prišlo. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilen zaključek tožene stranke, da je bila razlastitev opravljena v skladu s pogoji in po postopku, določenem po ZUreP-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Mariboru, kot sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo tožene stranke z dne 10. 8. 2004. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Upravne enote Ravne na Koroškem z dne 30.6.2004. Z navedeno odločbo je prvostopni organ odločil, da se začne postopek razlastitve nepremičnine, in sicer dela parc. št. ... v izmeri 11 m2, pripisane zemljiškoknjižnemu vložku, št. ... k.o. ..., ki je v lasti A.A., za gradnjo objekta javne infrastrukture – dovozne ceste v naselju C. (1. točka izreka). V 2. točki izreka je navedel, da ima položaj stranke v tem postopku, v primeru, da je razlastitvena zavezanka sklenila pravni posel, na podlagi katerega se kot lastnik vpiše druga oseba, tudi oseba, ki se lahko vpiše v zemljiško knjigo kot lastnik, če le-ta do konca razlastitvenega postopka na prvi stopnji predloži kot dokaz listino o lastninski pravici, sposobni za vpis v zemljiško knjigo. S 3. točko izreka je organ prve stopnje odločil, da dokler razlastitveni postopek ni pravnomočno končan, promet z nepremičnino ali njeno bistveno spreminjanje ni dopusten, razen prodaje razlastitvenemu upravičencu oziroma prodaje tretji osebi, če se razlastitveni upravičenec s tem strinja, ter da je pravni posel, sklenjen v nasprotju s to določbo, ničen. Iz izreka navedene odločbe tudi izhaja, da se začetek razlastitvenega postopka zaznamuje v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu ter da bo o razlastitvi nepremičnine in pridobitvi posesti v korist Občine in izbrisu zaznambe postopka razlastitve in vknjižbi lastninske pravice na nepremičninah pri pristojnem Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu v korist Občine ter o višini odškodnine oziroma nadomestilu upravni organ odločil po izvedenem ugotovitvenem postopku. Ugotavlja tudi, da stroškov postopka ni bilo (4., 5. in 6. točka izreka). Tožena stranka je ugotovila, da so za izdajo odločbe o uvedbi postopka razlastitve izpolnjeni pogoji, ki jih določa Zakon o urejanju prostora.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ugotavlja, da je pravilen zaključek tožene stranke, da je bila razlastitev zemljišča opravljena v skladu s pogoji in po postopku določenem v Zakonu o urejanju prostora. Zavrača tožbene ugovore tožnice.

Tožnica v pritožbi navaja, da niso bili upoštevani njeni dokazi o tem, da ima občina na razpolago svojo zemljo, ki jo lahko uporabi za dosego istega namena. Postopki so bili zato nezakoniti. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

Tožena stranka in stranka z interesom na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

V konkretni zadevi je sporna razlastitev dela parc. št. ..., ki je pripisana zemljiškoknjižnemu vložku ... k.o. ..., ki je v lasti tožnice, v korist prizadete stranke (Občina) za potrebe rekonstrukcije in adaptacije dovozne ceste.

Kot pravilno navaja že sodišče prve stopnje pogoje za razlastitev določa Zakon o urejanju prostora – ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/2002 in 8/2003) v 3. razdelku v členih 92 – 108. Tako je v 92. členu določeno, da se lahko lastninska pravica na nepremičnini odvzame proti odškodnini ali nadomestilu v naravi (prvi odstavek), da je razlastitev dopustna le v javno korist in pod pogojem, da je za dosego javne koristi nujno potrebna (drugi odstavek). V prvem odstavku 93. člena zakon določa, da se nepremičnina lahko razlasti med drugim tudi za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč gospodarske javne infrastrukture. Po določbi tretjega odstavka 93. člena se šteje, da je javna korist za nepremičnine iz prvega odstavka tega člena izkazana, če so predvidene v občinskem lokacijskem načrtu. Po 94. členu je razlastitveni upravičenec občina v primeru, če se razlastitev izvaja za namene gradnje iz 93. člena tega zakona iz občinske pristojnosti ter na podlagi občinskega lokacijskega načrta ali prostorskega reda občine. Postopek se v skladu s 95. členom začne z vložitvijo zahteve razlastitvenega upravičenca, ki mora zahtevo za razlastitev vložiti najkasneje v roku štirih let po uveljavitvi prostorskega akta iz tretjega odstavka 93. člena tega zakona. O zahtevah za razlastitev odločajo v upravnem postopku na prvi stopnji upravne enote (96. člen). Predlog za razlastitev sme razlastitveni upravičenec vložiti le pod pogojem, da v roku 30 dni po vročitvi ponudbe za odkup lastniku nepremičnine ni uspel pridobiti nepremičnine s sklenitvijo pogodbe (prvi odstavek 97. člena).

Glede na podatke predloženih spisov je pravilna ugotovitev tožene stranke in sodišča prve stopnje, da je bila javna korist za razlastitev spornega zemljišča ugotovljena z Odlokom o lokacijskem načrtu adaptacije in rekonstrukcije dovozne ceste v naselju C. Izpolnjen je tudi pogoj iz 95. člena ZUreP-1, saj je bila zahteva za razlastitev vložena dne 25.5.2004, torej znotraj štiriletnega roka iz drugega odstavka 95. člena ZUreP-1 (po enem letu in štirih mesecih od uveljavitve prostorskega akta oziroma odloka, ki je pričel veljati 18.1.2003). Pred vložitvijo predloga je bila tožnici vročena ponudba za odkup spornega zemljišča, toda do sklenitve pogodbe ni prišlo. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilen zaključek tožene stranke, da je bila razlastitev opravljena v skladu s pogoji in po postopku, določenem po ZUreP-1. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor tožnice, da pogoji za izvedbo razlastitve niso podani glede na to, da občina razpolaga z zemljiščem, ki bi lahko služilo za adaptacijo navedene ceste ter da razlastitev ni potrebna.

Tožnica v pritožbi ponavlja ugovor nepotrebnosti razlastitve. Ta ugovor je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje. Zato pritožba tožnice ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na prehodno določbo drugega odstavka 107. člena Zakona o upravnem sporu, ki velja od 1. 1. 2007 dalje, je pritožbeno sodišče vloženo pritožbo tožnice obravnavalo kot pritožbo po ZUS-1. Iz določb navedenega zakona (100. člen) izhaja, da je odločbo o razlastitvi mogoče izvršiti šele po njeni pravnomočnosti.

Ker v pritožbi smiselno uveljavljani pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava ni podan in pritožbeno sodišče tudi ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 107. člena ZUS-1 pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.