Jedro

Ker je 30-dnevni rok za vložitev tožbe določen z zakonom, je rok iz 1. odstavka 26. člena ZUS materialni prekluzivni rok. V primeru prekoračitve materialnega prekluzivnega roka preneha pravica ipso iure. Ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik tožbo vložil 22.2.2002, torej po izteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe, pa tožnik ne nasprotuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 2. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list, št. 50/97 in 70/2000) zavrglo tožnikovo tožbo kot prepozno (1. točka izreka sklepa) in tožnika oprostilo plačila sodnih taks (2. točka izreka sklepa).

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je tožnik prejel odločbo tožene stranke z dne 30.11.2001, dne 17.1.2002, tožbo zoper navedeno odločbo pa je vložil s priporočeno poštno pošiljko dne 22.2.2002, ko je 30-dnevni rok za vložitev tožbe že iztekel. Tožnik v pritožbi vztraja pri tožbi, vloženi dne 22.2.2002, ker smatra, da v navedenem primeru 30-dnevni rok za vložitev tožbe ni prekluziven, ker je tožena stranka grobo posegla v njegove ustavne pravice, uveljavlja pa tudi kršitev ustavne pravice do pritožbe. Zato predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in nadaljuje z obravnavo njegove tožbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, ZUS v 26. členu določa, da je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta. Pravočasnost vložitve tožbe ugotavlja sodišče v predhodnem preizkusu tožbe kot pogoj za obravnavanje tožbe v upravnem sporu. Ker je 30-dnevni rok za vložitev tožbe določen z zakonom, je rok iz 1. odstavka 26. člena ZUS materialni prekluzivni rok. V primeru prekoračitve materialnega prekluzivnega roka preneha pravica ipso iure. Ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik tožbo vložil 22.2.2002, torej po izteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe, pa tožnik ne nasprotuje.

Pritožbeni ugovori o poseganju tožene stranke v tožnikove ustavne pravice so pri zamudi roka za vložitev tožbe neupoštevni. Z odločitvijo sodišča prve stopnje pa tudi ni bilo poseženo v tožnikovo ustavno pravico do pritožbe.

Ker tožnik v pritožbi ni navedel pritožbenih razlogov, iz katerih izpodbija sklep sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se je po določbi 1. odstavka 16. člena ZUS v času odločanja sodišča prve stopnje primerno uporabljal za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS, preizkusilo izpodbijani sklep glede razlogov, ki jih mora pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. Pri tem je ugotovilo, da do takih kršitev ni prišlo.

Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo obravnavalo po določbi 2. odstavka 107. člena ZUS-1 kot pritožbo po ZUS-1 in jo na podlagi določbe 76. člena ZUS-1 v zvezi z 2. odstavkom 82. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.