Jedro

V obravnavani zadevi sicer stranka zatrjuje dejstva, ki naj bi obstajala že v času prvega postopka, vendar pa tega v prejšnjem postopku ni zatrjevala. Kot dokaz prilaga mnenje strokovnega pomočnika A.A., ki je nastalo šele po izdaji odločbe, torej ne gre za dokaz, ki bi obstajal že v prvotnem postopku.

Če predlaga obnovo stranka, je nov dokaz obnovitveni razlog le, če se nanaša na dejstva, ki jih je stranka zatrjevala v prejšnjem postopku, pa jih prav zato, ker za dokaz ni vedela ali ga ni imela možnost uporabiti, ni uspelo dokazati. Kot novo dejstvo in nov dokaz tudi ni mogoče upoštevati naknadno pridobljenih stališč in mnenj upravnih organov ter strokovnih organizacij. Zaradi tega niso izpolnjeni pogoji za obnovo postopka iz prve točke 260. člena ZUP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel predlog tožeče stranke za obnovo postopka odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) za leto 2012 v Občini Piran, ki je bil končan z odločbo Davčne uprave RS, Davčnega urada Koper številka 4224-00221/2012-06-130-502-POL z dne 1. 6. 2012. 2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa prvostopenjski organ navaja, da je tožeči stranki odmeril navedeno nadomestilo za leto 2012 in tožeča stranka odločbe ni izpodbijala z rednimi pravnimi sredstvi, zato je po poteku roka za vložitev pritožbe postala dokončna in pravnomočna 23. 6. 2012. Dne 9. 7. 2013 pa je tožeča stranka vložila predlog za obnovo postopka o odmeri NUSZ v zvezi z navedeno odločbo. V predlogu navaja, da je po pravnomočnosti odločbe izvedela za nova dejstva, ki bi pripeljala do drugačne odločitve, če bi bila ta uporabljena že v prejšnjem postopku in sicer je bilo pri odmeri nadomestila napačno ugotovljeno stanje, ki se nanaša na kvadraturo, namembnost, lastništvo in uporabo nepremičnin.

3. Prvostopenjski organ se pri svoji odločitvi sklicuje na drugi odstavek 261. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem sme zaradi okoliščin iz 1. točke 260. člena ZUP stranka predlagati obnovo postopka le, če v končanem prejšnjem postopku brez svoje krivde ni mogla navesti okoliščin, zaradi katerih predlaga obnovo. Prvostopenjski organ je Občino Piran zaprosil za mnenje v zvezi s predlogom tožeče stranke za obnovo postopka za odmero NUSZ za leto 2012. Občina je prvostopenjski organ obvestila, da na podlagi zbranih dokazil vlogi za obnovo ni mogoče ugoditi. Iz korespondence med Občino Piran in tožečo stranko izhaja, da je bila tožeča stranka pozvana, da pregleda podatke za odmero nadomestila in občini sporoči morebitne pripombe, le ta je občino zaprosila za podaljšanje roka za posredovanje pripomb, ki jih je 9. 5. 2012 tudi posredovala. Občina je nato ponovno pozvala k predložitvi dodatnih dokazil o površinah, ki pa jih tožeča stranka do izdaje odločbe ni predložila. Na podlagi navedenega prvostopenjski organ ugotavlja, da navedbe tožeče stranke ne predstavljajo novih dejstev in dokazov v smislu 1. točke prvega odstavka 260. člena ZUP v povezavi z drugim odstavkom 261. člena ZUP, katerih tožeča stranka brez svoje krivde ni mogla navesti v končanem postopku odmere nadomestila, saj je tožeča stranka s podatki, ki jih navaja kot razlog za obnovo postopka, razpolagala že v postopku odmere in v pritožbenem postopku.

4. Tožeča se je zoper prvostopenjski sklep pritožila, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. 5. Tožeča stranka v tožbi navaja, da bi nova dejstva in novi dokazi v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljali do drugačne odločitve. Ne strinja se z zaključkom prvostopenjskega organa, da naj bi tožeča stranka s podatki, ki jih je navajala kot razlog za obnovo postopka, razpolagala že v postopku odmere in v pritožbenem postopku. Dopisi Občine Piran tožeči stranki in dopis tožeče stranke ne dokazujejo, da je tožnik s podatki, ki jih navaja kot razlog za obnovo postopka, razpolagal že v postopku odmere in v pritožbenem postopku. Tožeča stranka je angažirala strokovnega pomočnika A.A. in šele ob preverbi in ureditvi katastrskih podatkov za celo družbo in v zvezi s pripravo pritožbe zoper odločbo o odmeri NUSZ za leto 2013 je bilo ugotovljeno, da podatki GURS niso parcelno in katastrsko urejeni. To je strokovni pomočnik ugotovil šele 11. 6. 2013, to je po dokončnosti odločbe, zaradi katere se predlaga obnova postopka. Ugotovitve prvostopenjskega organa so torej v nasprotju s priloženim dokazom - dopisom strokovnega pomočnika A.A. Čeprav je tožečo stranko Občina Piran pozvala k predložitvi dodatnih dokazil o površinah, le ta teh podatkov takrat ni imela in ji niso bili znani in jih brez svoje krivde ni mogla predložiti občini. Tedaj je popolnoma zaupala uradnim evidencam. Šele poseben strokoven pregled stanja s strani usposobljenega strokovnega pomočnika je pokazal, da sporne stavbe in zemljišča niso katastrsko urejene, tako da so površine, ki so v GURS-u zapisane, napačne. Tožeča stranka je prepričana, da bi nova dejstva, s katerimi se je seznanila, oziroma novi dokazi, ki jih je pridobila, sami zase oziroma v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljali do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni in uporabljeni v prejšnjem postopku.

6. V nadaljevanju tožbe tožeča podrobno pojasnjuje, katere izmere niso bile pravilne in kje je po njenem mnenju prišlo do napak pri izračunu. Za dve nepremičnini (v tožbi pod točko c) pa navaja, da niso njena last in zato ni zavezanka za plačilo NUSZ. Nadalje še navaja, da se je zoper odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2013 pritožila in je bilo pritožbi v celoti ugodeno in je bila izdana nova odločba. Novo ugotovljena dejstva pa so obstajala že v času prvega odločanja, vendar je tožeča stranka izvedela zanje šele naknadno brez svoje krivde. Torej so te iste navedbe in dokazi v postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2013 v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljali do drugačne odločbe. Če bi tožeča stranka postopek odmere za leto 2012 lahko obnovila, bi ta ista dejstva oziroma isti dokazi pripeljali do popolnoma enakega zaključka za leto 2012. Nadalje tožeča stranka še navaja, da je prvostopenjski organ v letu 2014 po uradni dolžnosti uvedel obnovo postopka odmere NUSZ za leta 2009, 2010 in 2011, razlogi za obnovo so bila nova dejstva in novi dokazi, ki jih je davčnemu organu posredovala Občina Piran. Po mnenju tožeče stranke ima prvostopenjski organ dve različni stališči. 7. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče opravi glavno obravnavo in izpodbijani sklep odpravi ter ugodi predlogu tožeče stranke za obnovo postopka, odločbo druge stopnje naj spremeni tako, da se zahtevi tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka ugodi in se stroški priznajo v višini, kot jih bo odmerilo sodišče, zahteva pa tudi povrnitev stroškov upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podrejeno pa predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v nov postopek, ter tudi v tem primeru naj drugostopenjsko odločbo v izreku o stroških sodišče spremeni tako, da se zahtevi tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka ugodi in se stroški priznajo v višini, kot ji bo odmerilo sodišče, zahteva pa tudi povrnitev stroškov upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev prvostopenjskega in drugostopenjskega akta. Tožeča stranka delno ponavlja navedbe iz pritožbe zoper prvostopenjski akt, do katerih se je pritožbeni organ opredelil v drugostopenjski odločbi. Predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

9. Tožba ni utemeljena.

10. ZUP v 267. členu določa, da ko organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo, prejme predlog, mora preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. Če ti pogoji niso izpolnjeni, organ predlog za obnovo zavrže. 11. Sodišče je ocenilo, da sta prvostopenjski in drugostopenjski organ pravilno izhajala iz stališča, da bi morala tožeča stranka dejanskemu stanju v zvezi z zatrjevanimi nepravilnimi podatki, ki se nanašajo na kvadraturo, namembnost, lastništvo in uporabo nepremičnin, oporekati že v upravnem postopku. Kadar se namreč uveljavlja kot obnovitveni razlog nova dejstva ali nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni in uporabljeni v prejšnjem postopku (1. točka 260. člena ZUP), je potrebno, da mora stranka ta dejstva zatrjevati že v prejšnjem postopku, če predlog za obnovo vloži stranka. Tako je v Zakonu o splošnem upravnem postopku s komentarjem (Janez Breznik, Zdenka Štucin, Jonika Marflak: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004) v komentarju k 260. členu navedeno, da je moralo dejstvo obstajati že v času prvega odločanja. Če je nastalo pozneje, obnovitveni razlog ni podan. Isto velja za nov dokaz. Tudi ta je moral objektivno obstajati v času pred izdajo odločbe, vendar pa stranka zanj ni vedela ali ga ni imela možnost uporabiti. Če predlaga obnovo stranka, je nov dokaz obnovitveni razlog le, če se nanaša na dejstva, ki jih je stranka zatrjevala v prejšnjem postopku, pa jih prav zato, ker za dokaz ni vedela ali ga ni imela možnost uporabiti, ni uspelo dokazati. Kot novo dejstvo in nov dokaz ni mogoče upoštevati naknadno pridobljenih stališč in mnenj upravnih organov ter strokovnih organizacij (Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem str. 786).

12. V obravnavani zadevi sicer stranka zatrjuje dejstva, ki naj bi obstajala že v času prvega postopka, vendar pa tega v prejšnjem postopku ni zatrjevala. Kot dokaz prilaga mnenje strokovnega pomočnika A.A., ki je nastalo šele po izdaji odločbe, torej ne gre za dokaz, ki bi obstajal že v prvotnem postopku. Zaradi tega niso izpolnjeni pogoji za obnovo postopka iz prve točke 260. člena ZUP. Iz navedenega razloga ni mogoče slediti tožbenim navedbam, da je strokovni pomočnik tožeče stranke šele 11. 6. 2013 ugotovil, da podatki GURS niso parcelno in katastrsko urejeni, saj so te ugotovitve nastale šele po odločbi o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Čeprav tožeča stranka v tožbi trdi, da dodatnih dokazil brez svoje krivde ni mogla predložiti v upravnem postopku, ki ga želi obnoviti, pa bi morala že v prvotnem postopku zatrjevati, da podatki niso točni.

13. V zvezi s tožbenimi navedbami, ki se nanašajo na to, kako bi bilo potrebno popraviti izmere in prilagoditi obračun nadomestila ter da sta nepremičnini ... in ... - parc. št. 288 k.o. ... last Občine Piran, pa sodišče v skladu s prejšnjimi navedbami pojasnjuje, da teh tožbenih navedb ni mogoče upoštevati iz razlogov, ki so bili že pojasnjeni, namreč zaradi tega, ker tožeča stranka že v prejšnjem postopku ni oporekala neurejenosti podatkov v GURS in tudi na odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča z dne 1. 6. 2012 se ni pritožila.

14. Tudi če so v letu 2013 bili upoštevani drugačni podatki, kot tožeča stranka navaja v tožbi, to ni primerljivo z odmero nadomestila v letu 2012, saj se je v letu 2013 tožeča stranka pritožila zoper prvostopenjsko odločbo, v letu 2012 pa se ni pritožila, glede na zgoraj pojasnjena stališča, kdaj je možno zahtevati obnovo postopka, pa bi morala tožeča stranka v letu 2012 zatrjevati, da so podatki netočni. V zvezi s tožbenimi navedbami, da je prvostopenjski organ po uradni dolžnosti uvedel obnovo postopka odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leta 2009, 2010 in 2011, pa sodišče ugotavlja, da iz sklepa o obnovi tega postopka, ki ga je tožeča stranka priložila k tožbi, ni razvidno, da bi šlo za iste nepremičnine, kot so sporne v tem postopku, in tudi ni razvidno, na podlagi katerega obvestila Občine Piran je prvostopenjski organ obnovil postopek po uradni dolžnosti, zato sodišče meni, da navedena zadeva nima povezave z obravnavano zadevo in se zato do te tožbene navedbe ne opredeljuje.

15. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna ter da je posledično temu pravilna tudi odločitev o stroških postopka v drugostopenjski odločbi, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo. Sodišče v navedeni zadevi skladno z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 ni razpisalo glavne obravnave, ker tožeča stranka navaja le tista dejstva in dokaze, ki jih sodišče ne more upoštevati (zaslišanje strokovnega pomočnika), saj je v tej zadevi bistvenega pomena to, da tožeča stranka ni že v postopku izdaje upravnega akta navajala, da so podatki v evidencah GURS neurejeni, zato predlagana dejstva in dokazi ne morejo vplivati na drugačno odločitev.

K točki II izreka:

16. Sodišče ni ugodilo zahtevi tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka, ker skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške, če sodišče tožbo zavrne.