Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
16. 5. 2002
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ervina Dokiča iz Pirana na seji dne 16. maja 2002
sklenilo:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 29. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97 in 87/01) ter za oceno ustavnosti in zakonitosti 5. in 6. člena Uredbe o določitvi objektov in okolišev objektov, ki so posebnega pomena za obrambo, in ukrepih za njihovo varovanje (Uradni list RS, št. 7/99) se zavrne.
Pobudnik izpodbija 5. in 6. člen Uredbe o določitvi objektov in okolišev objektov, ki so posebnega pomena za obrambo, in ukrepih za njihovo varovanje (v nadaljevanju Uredba) ter 29. člen Zakona o obrambi (v nadaljevanju ZObr). Pravni interes utemeljuje z navedbo, da je lastnik kmetijskih zemljišč in stavbnega zemljišča v k.o. Portorož (med drugim parcel št. 4061/4 in 4061/2). Navaja, da je Vlada v 5. členu izpodbijane uredbe določila okoliše za razmestitev vojske, v 6. členu pa, da morata pri prometu z nezazidanimi stavbnimi zemljišči pogodbeni stranki pridobiti soglasje Ministrstva za obrambo, ter da zemljiška knjiga zavrne vpis lastninske pravice, če notarski zapis ne vsebuje zahtevanih podatkov. Poudarja, da je v 2. členu in v 67. členu Ustave določeno, da je Slovenija pravna država in da zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine, v 10. členu Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 - v nadaljevanju ZSZ) pa, da je promet s stavbnimi zemljišči prost pod pogoji, ki jih določa zakon. Niti v Ustavi niti v navedenem zakonu naj ne bi bilo predpisano, da lahko Vlada ali drug organ izvršilne oblasti določa način pridobivanja lastnine oziroma predpiše pogoje za promet s stavbnimi zemljišči. Izpodbijane določbe naj bi bile zato v nasprotju z 2. členom in s 67. členom Ustave ter z 10. do 17. členom ZSZ. Določba prvega odstavka 6. člena Uredbe naj bi bila tudi v nasprotju z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96 in nasl. - v nadaljevanju ZKZ), kolikor se nanaša na promet kmetijskih zemljišč po drugem odstavku 19. člena ZKZ.
Ustavnemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanih členov Uredbe. Glede 29. člena ZObr pobudnik meni, da je določba, po kateri Minister za obrambo določi objekte in okoliše objektov, ki so posebnega pomena za obrambo, preveč splošna in zato v neskladju s 67. členom Ustave, saj lahko način uživanja lastnine določi le zakon.
2.Državni zbor meni, da pobuda ni utemeljena. Opozarja na določbo 1. člena Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 44/97- v nadaljevanju ZObr-A), s katero je bil spremenjen in dopolnjen 29. člen ZObr. Navaja, da je bilo v njem dano pooblastilo Vladi, da določi objekte in okoliše objektov, ki so posebnega pomena za obrambo, in pooblastilo Ministrstvu za obrambo, da daje soglasje k prometu z zemljišči v teh okoliših, če obrambni interes ni zavarovan z drugimi predpisi. Zakon po mnenju zakonodajalca tudi določno opredeljuje značilnosti okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo, zato je izpodbijana določba skladna z načelom delitve oblasti, z načeli pravne države in s 67. členom Ustave.
3.Vlada v odgovoru med drugim navaja, da izpodbijani določbi 5. in 6. člena Uredbe ne presegata pooblastila iz 29. člena ZObr, temveč le operacionalizirata postopek izdajanja soglasij pri prometu z zemljišči, ki se nahajajo v okoliših posebnega pomena za obrambo. Pojasnjuje, da se v primeru prometa s kmetijskimi zemljišči Uredba v celoti naslanja na rešitve, ki jih vsebuje ZKZ, saj pozitivno mnenje Ministrstva za obrambo, izdano na podlagi ZKZ, velja kot soglasje iz tretjega odstavka 29. člena ZObr. Po mnenju Vlade tudi v primerih prometa z nezazidanimi stavbnimi zemljišči Uredba s tem, ko določa pristojni organ za izdajanje soglasij ter postopek v zvezi z vknjižbo lastninske pravice, opredeljuje le postopek pridobivanja soglasij. Zato ocenjuje, da izpodbijane določbe Uredbe neposredno ne posegajo v 67. člen Ustave in tudi niso v nasprotju z ZKZ in ZSZ. Soglasje za promet z zemljišči v okoliših posebnega pomena za obrambo po njenem mnenju vzpostavlja 29. člen ZObr, ki v vsebinskem smislu sodi v sklop zakonodaje za varovanje javnega interesa v zvezi z nepremičninami, v formalnem smislu pa temelji na prvem odstavku 67. člena Ustave, ki zakonodajalcu nalaga, da pridobivanje in uživanje lastninske pravice uredi tako, da bo zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.
4.Odgovora Državnega zbora in Vlade sta bila poslana pobudniku, ki se o navedbah nasprotnih udeležencev ni izjavil.
5.Iz navedb pobude je mogoče razbrati, da pobudnik ni seznanjen s 1. členom ZObr-A, s katerim je bil izpodbijani 29. člen spremenjen in dopolnjen. Izpodbijana Uredba je bila izdana na podlagi sedaj veljavnega 29. člena ZObr. Pobudnik tako navaja, da je z ZObr predvideno, da Minister za obrambo določi objekte in okoliše objektov, ki so posebnega pomena za obrambo.
6.Taka je bila ureditev pred spremembo. Veljavni 29. člen ZObr pa določa, da Vlada določi objekte in okoliše objektov, ki so posebnega pomena za obrambo, in predpiše ukrepe za njihovo varovanje (prvi odstavek) ter da Ministrstvo daje soglasje k prometu z zemljišči v okoliših iz tega člena, če obrambni interes ni zavarovan z drugimi predpisi (drugi odstavek). V drugem odstavku 29. člena ZObr so opredeljene značilnosti okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo, posebej pa je tudi določeno, da se kot okoliš posebnega pomena za obrambo lahko določi tudi območje, predvideno za razmestitev vojske (5. člen Uredbe). Očitek pobudnika, da je drugi odstavek 29. člena presplošen, torej ni utemeljen, saj se ne nanaša na drugi odstavek veljavnega 29. člena ZObr.
7.Prav tako ni utemeljen očitek pobudnika, da izpodbijana Uredba kot podzakonski predpis določa način pridobivanja lastnine oziroma pogoje za promet s stavbnimi zemljišči, kar naj bi bilo v nasprotju z določbami ZKZ in ZSZ ter z 2. in s 67. členom Ustave. S tem ko Uredba na temelju 5. člena Zakona v prilogi določa okoliše, predvidene za razmestitev vojske, in s tem ko podrobneje določa postopek pridobitve soglasja pri prometu s kmetijskimi zemljišči in pri prometu z nezazidanimi zemljišči v teh okoliših ter postopek v zvezi z vknjižbo lastninske pravice zgolj razčlenjuje določbe 29. člena ZObr. Ta pa, kot že povedano, pooblašča Vlado, da določi objekte in okoliše objektov, ki so posebnega pomena za obrambo, določi okoliše za razmestitev vojske ter predpiše ukrepe za njihovo varovanje (prvi in drugi odstavek). Določa tudi, da Ministrstvo za obrambo daje soglasje k prometu z zemljišči v okoliših iz tega člena, če obrambni interes ni zavarovan z drugimi predpisi (tretji odstavek).
8.V čem naj bi bila določba prvega odstavka 6. člena Uredbe v nasprotju z ZKZ, kolikor se nanaša na drugi odstavek 19. člena, pobudnik ne navaja. Zgolj pavšalna navedba, da gre za kršitev, za to ne zadostuje.
9.Ker je pobuda očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo.
Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: namestnik predsednice dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Sklep je sprejelo soglasno.
Namestnik predsednice dr. Janez Čebulj