Jedro

Predlog za izvršbo glede stroškov postopka bi bil lahko združen že s predlogom za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Upnica ni imela nobenega posebnega razloga zaradi katerega bi bilo pravilno predlagati izvršbi ločeno, s takšnim ravnanjem pa je povzročila le nastanek dvojnih stroškov, ki jih zato ni mogoče šteti za potrebne stroške v skladu z določbo prvega odstavka 155. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep o izvršbi v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča v Kočevju opr. št. In 99/00029, z dne 11. 6. 1999 dovolilo izvršbo zaradi izterjave 10.908,00 SIT. V delu, ki se nanaša na izterjavo zakonitih zamudnih obresti od zneska 10.908,00 SIT ter v delu, ki se nanaša na izterjavo stroškov izvršilnega postopka pa je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrnilo.

Zoper zavrnilni del sklepa se pravočasno pritožuje upnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; Ur. l. RS 26/99) ter predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da sodišče druge stopnje prizna stroške predloga za izvršbo in zakonite zamudne obresti od dne vložitve predloga dalje do plačila. Pritožnica navaja, da ji ne bi bilo potrebno vlagati predloga za izvršbo, če bi dolžnik svojo obveznost izpolnil, torej so razlogi za neplačilo na strani dolžnika.

Upničin cilj je bilo doseči plačilo stroškov ločeno od deložacije, saj povezovanje spisa onemogoča izvršitev deložacije v razumnem roku.

S pravnomočnostjo sklepa pa je nastalo dolžniško upniško razmerje, v katerem tečejo zakonite zamudne obresti, ne glede na to ali jih Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ; Ur.l. RS 51/98) omenja ali ne.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz izvršilnega naslova ne izhaja dolžnikova obveznost plačati zakonite zamudne obresti od stroškov postopka. Glede na to, da novi ZIZ, v nasprotju s starim Zakonom o izvršilnem postopku, v takšnem primeru ne predvideva možnosti zahtevati zamudne obresti od stroškov postopka v izvršilnem postopku, je odločitev sodišča prve stopnje, da v tem delu predlog za izvršbo zavrne, pravilna.

Pravilno pa je odločilo sodišče prve stopnje tudi, ko je predlog za izvršbo zavrnilo v delu, ki se nanaša na izterjavo stroškov izvršilnega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Res je sicer, kot navaja pritožnica, da je dolžnik tisti, ki je z neizvršitvijo svoje obveznosti povzročil vložitev predloga za izvršbo, vendar pa mora upnik pri uveljavljanju svojih pravic ravnati v skladu z načelom vestnosti in poštenja. Predlog za izvršbo glede stroškov postopka bi bil nedvomno lahko združen že s predlogom za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Upnica ni imela nobenega posebnega razloga zaradi katerega bi bilo utemeljeno predlagati izvršbi ločeno; s takšnim ravnanjem pa je povzročila le nastanek dvojnih stroškov, ki jih zato ni mogoče šteti za potrebne stroške v skladu z določbo prvega odstavka 155. člena ZPP.

Po preizkusu izpodbijanega sklepa se torej izkaže, da pritožba ni utemeljena. V postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere mora pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti. Zato je bilo potrebno pritožbo na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.