Jedro

Utrjeno stališče novejše sodne prakse je, da mora darilo dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, razen v primeru predložitve listinskih dokazov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek (I. točka izreka) in dedinjo A. A. napotilo na pravdo zoper sodedinjo B. B., da zapustnikovo razpolaganje s solastniškim deležem do 1/2 na trisobnem stanovanju št. 59 na naslovu L. 15 v X. ne predstavlja darila in se zato ne upošteva v obračunski vrednosti zapuščine ter se A. A. ne vračuna v njen nujni dedni delež (II. točka izreka). Dedinjo B. B. pa je napotilo na pravdo zoper dedinjo A. A. Ta naj bi s strani zapustnika prejela darilo v obliki denarnih sredstev; zapustnik je najel kredit v vrednosti kupnine stanovanja na K. 2, katerega je kupila A. A. Njegova vrednost je v trenutku zapustnikove smrti znašala 40.000 EUR in naj bi se upoštevala v obračunski vrednosti zapuščine ter se A. A. vračunala v njen nujni dedni delež (III. točka izreka). Dedinjama je določilo rok 30 dni po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, da vložita ustrezne tožbe. V nasprotnem primeru se bo zapuščinski postopek nadaljeval ne glede na zahtevke, zaradi katerih je bil izdan sklep o napotitvi na pravdo (IV. točka izreka).

2.Dedinja A. A. se pritožuje zoper II. točko izreka iz razloga napačno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijani II. točki izreka spremeni in na pravdo napoti sodedinjo B. B. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Oporeka stališču prvostopenjskega sodišča, da mora darilo dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, razen v primeru predložitve listinskih dokazov. V takšnem primeru se po mnenju sodišča prve stopnje dokazno breme prevali.

Pritožnica se sklicuje na zadevo VSL sklep I Cp 1112/2022. Iz judikata izhaja, da mora tožbo vložiti dedič, ki se na darilo sklicuje in uveljavlja prikrajšanje svojega nujnega dednega deleža. Pritožnica darilo v celoti prereka, zato bi moralo sodišče na pot pravde napotiti dedinjo B. B.

Dedinja B. B. v odgovoru na pritožbo poudarja, da zadeva VSL sklep I Cp 1112/2022 ni primerljiva z obravnavano zadevo. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Določba 1. odstavka 210. člena Zakona o dedovanju (ZD) daje sodišču podlago za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev strank na pravdo ali na upravni postopek, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. Med dedinjama obstaja spor o obstoju darila dedinji A. A. Ta smiselno zatrjuje, da je bila darilna pogodba z 21. 12. 1992 le navidezna, oziroma da je prikrivala drug posel, ki ni bil neodplačne narave.

5.Sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (1. odstavek 213. člena ZD). Zakon ne predpisuje meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, zato mora o navedenem sodišče presoditi ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera.

6.Utrjeno stališče novejše sodne prakse je, da mora darilo dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, razen v primeru predložitve listinskih dokazov.

Sodišče prve stopnje je temu stališču v celoti sledilo. Pritožnica niti ne zanika sklenitve darilne pogodbe z 21. 12. 1992, na podlagi katere je prejela polovični solastniški delež na trisobnem stanovanju, nahajajočem se na naslovu L. 15 v X. Pogodba govori v prid zatrjevanju pritožničine sodedinje o obstoju zapustnikovega darila. Zato je bila pritožnica materialnopravno pravilno napotena na pot pravde, saj zanika prejem darila in smiselno zatrjuje navideznost darilne pogodbe.

7.Tudi pritožbeno sklicevanje na zadevo VSL sklep I Cp 1112/2022 ne vzbuja dvoma v pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča. Ta zadeva - kot pravilno opozarja sodedinja v odgovoru na pritožbo - se nanaša na drugačno relevantno dejansko stanje. Ker je bila zapuščina zanemarljiva, se je hkrati odločalo o obstoju darila in njegovem vračanju. Povsem jasno je bilo, da je zaradi darila nujni delež prikrajšan. V obravnavani zadevi pa se bo razčiščevalo vprašanje (ne)obstoja darila dedinji A. A. Ker ta trdi, da ni šlo za darilo, čeprav listinski dokazi izkazujejo drugače, jo je sodišče pravilno napotilo na pot pravde.

8.Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena. Odločitev je pravilna in vsebuje popolne razloge o vseh pravno odločilnih dejstvih. Pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev določb materialnega in procesnega prava, na katere skladno z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------

1Primerjaj dr. Božič Penko, A.: Napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku, Pravosodni bilten, številka 2/2003.

2Primerjaj sklepe II Cp 1059/2019, II Cp 2266/2018, II Cp 173/2013, II Cp 473/2022 in druge.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 213, 213/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.