Jedro

Akt o obnovi postopka je upravni akt, ki se že po naravi ne izvršuje po pravilih o izvršbi, predpisanih po ZUP, ampak učinkuje tako, da se na njegovi podlagi začne obnovljeni postopek. Glede na to, da odložitev izvršbe takega akta po 30. členu ZUS ni možna, niti ni mogoča izdaja začasne odredbe po 1. odstavku 30. člena ZUS.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča RS z dne 9.7.1998 se razveljavi in se zadeva vrne v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrglo pritožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, ki ga je vložil hkrati s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo in sklep tožene stranke z dne 10.10.1997, s katerima je pod 1. točko izreka odpravila sklep Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo z dne 9.7.1997 v delu, ki zadeva lastninsko preoblikovanje podjetja K., p.o.,, z 2. točko izreka obnovila postopek lastninskega preoblikovanja podjetja K., p.o., ki je bil zaključen z odločbo Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo z dne 6.4.1994, v delu, ki se nanaša na lastninsko preoblikovanje podjetja na nepremičnini parc. št. 115/6, vpisane v vl. št. 1482 k.o. Ž. in s 3. točko izreka obdržala v veljavi sklep Agencije z dne 9.7.1997 v delu, ki se nanaša na lastninsko preoblikovanje podjetja V., d.o.o. Po navedbah prvostopnega sodišča je pritožnik podal zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se Slovenski razvojni družbi, d.d., L., prepovedalo trgovanje s preostankom neodkupljenih delnic K., d.d., da bi rok za odkup še neodkupljenih delnic začel teči po pravnomočno končanem denacionalizacijskem postopku in zadržala naj bi se obnovitev postopka lastninskega preoblikovanja podjetja K., ki je bil zaključen z odločbo Agencije z dne 6.4.1994, v delu, ki se nanaša na lastninsko preoblikovanje podjetja na napremičnini parc. št. 115/6, vpisane v vl. št. 1482, k.o. Ž. Prvostopno sodišče je zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe, ker pritožnik ni zatrjeval in ne s priloženimi listinami izkazal, da je izpolnjena procesna predpostavka iz 2. odstavka 30. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, v nadaljevanju: ZUS), to je, da je zahtevo za začasno odložitev izvršitve izpodbijanega akta vložil pri organu, pristojnem za izvršbo, in da je brezuspešno potekel sedemdnevni rok za odločitev o tej zahtevi (3. odstavek 30. člena ZUS).

Pritožnik s pritožbo izpodbija navedeni sklep, ker prvostopno sodišče ni obravnavalo tožbe v celoti in ni odločilo tudi o glavni stvari, kar je po njegovem mnenju temeljnega pomena, še posebej po izdanem sklepu upravne enote, s katerim je zavrnjena predlagana začasna odredba denacionalizacijskih upravičenk. Pritožnik nadalje navaja, da je njegov predlog za izdajo dveh začasnih odredb utemeljen z možnostjo nastanka hujših škodljivih posledic za lastnike podjetja, ker bi sprememba lastninskega preoblikovanja pred razrešitvijo predhodnega vprašanja po vsebini spremenila proces lastninjenja, saj bi se posledično zmanjšala vrednost premoženja, še preden bo o denacionalizacijskem zahtevku pravnomočno odločeno. Zato meni, da je potrebno začasno urediti stanje, saj je pričakovati, da bo denacionalizacijski postopek trajal dalj časa. Pritožnik se sklicuje na 2. odstavek 69. člena ZUS in vztraja pri vloženem predlogu za izdajo začasne odredbe.

Pritožba je utemeljena.

Če drži pritožbena navedba, da je pritožnik vložil zahtevo za izdajo dveh začasnih odredb, kar kažejo podatki v spisu, bi moralo prvostopno sodišče odločiti o obeh, ker bi le tako v celoti odločilo o zahtevi. Pritožnikova zahteva za zadržanje teka obnovljenega postopka lastninskega preoblikovanja podjetja K., končanega z odločbo agencije z dne 6.4.1994 v delu, ki se nanaša na nepremičnino parc. št. 115/6, vpisano v vl. št. 1482 k.o. Ž., se tiče pod 2. točko s tožbo v upravnem sporu izpodbijanega akta, sklepa, s katerim je tožena stranka Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj kot organ druge stopnje po uradni dolžnosti obnovila postopek, končan z navedeno odločbo agencije, s katero je bilo dano soglasje k preoblikovanju podjetja. Gre sicer res za upravni akt, vendar za akt o obnovi postopka, torej akt, ki se že po naravi ne izvršuje po pravilih o izvršbi, predpisanih v ZUP, ampak akt, ki učinkuje tako, da se na njegovi podlagi začne obnovljeni postopek. To pomeni, da odložitev izvršbe takega akta po 30. členu ZUS niti ni možna in tudi izdaja začasne odredbe po 1. odstavku 30. člena ZUS ni mogoča. Glede na navedeno je sicer prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je zahtevo za "zadržanje obnovitvenega posopka" zavrglo, vendar iz napačnih razlogov. Je pa prvostopno sodišče kršilo določbe ZUS, ker ni odločilo tudi o drugi pritožnikovi zahtevi za začasno odredbo. Zato bo moralo v ponovljenem postopku preizkusiti še to zahtevo, posebej z vidika, ali se navedena zahteva sploh nanaša na ureditev pravnega razmerja, kar pomeni, ali je z izpodbijanim upravnim aktom (sklepom o obnovi postopka po uradni dolžnosti) nastalo pravno razmerje, ki bi lahko povzročilo nastanek hujših škodljivih posledic. Navedeni sklep je po svoji naravi procesni akt, ki še ne pomeni odprave oziroma razveljavitve izdanega soglasja k programu lastninskega preoblikovanja podjetja K..

Glede pritožbene navedbe, da prvostopno sodišče tožbe sploh ni obravnavalo, ampak le zahtevo za izdajo začasne odredbe, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je le odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe prednostno, kar izhaja že iz ZUS, ki predpisuje kratek rok za odločitev sodišča o tej zahtevi (4. odstavek 69. člena ZUS). To pomeni, da se le zahteva za izdajo začasne odredbe rešuje izven vrstnega reda, ki sicer velja za tožbe, vložene v upravnem sporu.

Sodišče je na podlagi 74. člena v zvezi z 68. členom ZUS sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje.