Jedro

Le tedaj, če je del popravka žaljiv ali če nasprotuje zakonu, je s tem že po logiki ureditve obremenjen celoten popravek, kajti ne odgovorni urednik ne sodišče ga ne sme spreminjati ali dopolnjevati (prvi odstavek 27. člena ZMed), žaljive ali protizakonite vsebine pa ne objaviti. Iste logike ni mogoče prezrcaliti tudi v odklonilni razlog zveznosti med popravkom in obvestilom. Tako prezrcaljenje bi vodilo v iskanje majhnih delov besedila (npr. veznih povedi, kontekstualnih vidikov, prepričevalnih prijemov), ki se sami zase v resnici ne nanašajo na obvestilo, čeprav v še razumni meri gradijo sporočilnost besedila kot celote.

Izrek

I.Reviziji se ugodi ter se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi: "Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi."

II.Odločitev o stroških v II. in III. točki izreka izpodbijane odločbe ter odločitev v točki I.2. izreka sodbe sodišča prve stopnje se razveljavita.

III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške postopka v znesku 1.319,54 EUR, v petnajstih dneh po prejemu te sodbe, od tedaj dalje tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Opredelitev zadeve

1.V tej pravdi sta sodišči odločali o tožbenem zahtevku za objavo popravka po Zakonu o medijih (ZMed). V pravdah te vrste osrednji del dejanske podlage tvorita izhodiščna medijska objava ter odziv, ki ga je prizadeta oseba podala odgovornemu uredniku medija kot zahtevo, naj se objavi še njegova plat strani (zahteva za objavo popravka, prikaz nasprotnih dejstev). Poleg tega dejanskega vidika zadeve, spadajo v sfero dejanskega primera nato le še okoliščine, zaradi katerih je bila zahteva prizadete osebe s strani odgovornega urednika zavrnjena.

2.Vrhovno sodišče zato v nadaljevanju povzema celotno vsebino obeh relevantnih besedil.

Vsebina novinarskega prispevka, ki je bil objavljen kot članek na spletni strani portala ....si

"POLICIJA PREISKUJE KRTA V ...

Novi generalni sekretar ... A.A. je naznanil sume kaznivih dejanj v državni družbi, kjer bo samo še kratek čas direktor. Na policiji so nam potrdili, da preiskujejo morebitno zlorabo položaja in poslovno goljufijo v družbi, ki zagotavlja zračno varnost v državi.

Direktor A.A. je v državni ... odkril in prijavil domnevano kaznivo početje vodje .... Zaposleni B.B. bi s svojim delovanjem lahko ogrozil nacionalno varnost. V svojih rokah je B.B., po pripovedovanju direktorja A.A., ki mu je zaupal zaradi njegove strokovnosti in dolgoletnih izkušenj na področju IT in kibernetskih sistemov, namreč držal vse vzvode informacijskega sistema... in imel vpogled v komunikacijo zaposlenih. Še več tujim in nepooblaščenim osebam je omogočal dostop do informacijskih podatkov. Gre za strateško zelo pomembno državno ustanovo, ki s specifičnim poslanstvom zagotavlja in skrbi za varnost zračnega prometa in kibernetsko varnost. Zato je A.A. vse ugotovitve, vključno z dokumentacijo predal policistom, zoper IT in cyber arhitekta B.B. pa naznanil sume več kaznivih dejanj.

Osumljen štirih kaznivih dejanj, policija vodi predkazenski postopek

Na policiji so nam potrdili, "da v predmetni zadevi poteka predkazenski postopek", a da zaradi interesa preiskave več podatkov ne morejo posredovati. Bodo pa o izsledkih obvestili pristojno državno tožilstvo. Ali gre dejansko za poskus zlorabe ključnih informacij, ki se tičejo tudi nacionalne varnosti, bo tako pokazala nadaljnja preiskava. A po kodeksu podjetja se morajo prav vsi zaposleni zavedati pomena varnosti in so za varnost na svojem področju tudi osebno odgovorni! Nacionalna zračna varnost je najvišja prioriteta družbe v 100-odstotni lasti države. Že najmanjša napaka ali posredovanje informacij v zvezi z zagotavljanjem varnosti zračnega prometa, bi lahko povečale verjetnost za zračni incident. Prav tako se v družbi zavedajo tudi povečanega tveganja na področju kibernetske varnosti, ki je v času vojaških konfliktov v Ukrajini in Gazi še posebej izpostavljena. Zato imajo naloge, povezane z upravljanjem varnosti v zračnem prometu, mednarodnimi zadevami in strateških načrtovanjem, razvojem, kakovostjo in varovanjem, informacijsko tehnologijo, kibernetsko varnostjo, ki se opravljajo v okviru kabineta direktorja, posebno mesto.

Informatik B.B. pa naj bi po pripovedovanju A.A. omogočil, da so do informacijskih sistemov družbe dostopali tudi nepooblaščeni zunanji izvajalci, ki so delali že pred njegovim nastopom direktorske funkcije, čeprav bi moral skladno s pogodbo vsakega podizvajalca eksplicitno odobriti direktor, "ravno zaradi informacijske varnosti, da veš, kdo dostopa do tvojih informacijskih sistemov. B.B. pa je vse delal na svojo roko, brez kakršnih koli odobritev, brez kakršnihkoli naznanitev, ker sem mu pač zaupal."

Zloraba notranjih komunikacijskih virov in sumi o finančni netransparentnosti

Informatik B.B. je dobil izredno odpoved zaradi sumov več kaznivih dejanj, med drugim tudi zaradi suma, da je dostopal do zasebne in službene komunikacije zaposlenih. Zunanja revizija naj bi celo ugotovila, da je bilo preveč pomembnih podatkov podjetja skoncentriranih pri dotični osebi.

Družbo naj bi oškodoval tudi za več tisočakov, saj je bil vodja projekta rezervnega centra v ..., za katerega so ugotovili, da so kar 13 mesecev preplačevali njegov najem. Za najemnino, pripoveduje A.A., so odšteli 3600 evrov, nakar pa so na podlagi slikovne dokumentacije, za katero je zaprosil, presenečeno ugotovili, da gre za star prostor z eno samo mizo. B.B. je bil po besedah A.A. tudi skrbnik okoli 15 pogodb z dvomilijonskim proračunom na leto, tudi tu naj bi se porajal sum o netransparentnem pretoku denarja.

Za B.B. so ugotovili še, da je v službenem času in na službene stroške predaval o aplikaciji, ki jo je razvilo njegovo zasebno IT podjetje, podjetju pa da je pri iskanju izvajalca, ki bi za aplikacijo tiktok pripravil razpisni obrazec za mlade kontrolorje, poskusil vsiliti storitev za pet tisočakov, nazadnje pa so za izdelavo obrazca odšteli pičlih 30 evrov.

Ob vseh izpostavljenih sumih nepravilnosti, je B.B. na podlagi zakona o žvižgaštvu, zoper direktorja naznanil mobing. "Obtožil me je za obdobje, ko z njim sploh nisem bil v stiku. V glavni sezoni je bil cel avgust na dopustu, ki sem mu ga jaz odobril, odsoten je bil tudi polovijo julija in polovico junija. Videl sem ga vsega trikrat v življenju, pa še takrat mi je lagal v obraz. S takimi ljudmi ne morem imeti opravka, prav tako je predstavljal grožnjo za varnost, zato sem ga odslovil," je še povedal odhajajoči direktor A.A..

Poklicali smo tudi odpuščenega B.B., ki je dejal, da gre v zadevi za povračilne ukrepe direktorja, potem ko je prejel protipravno izredno odpoved in ga zaradi mobinga prijavil etični komisiji SOH in na KPK. Pravi, da je priložil dovolj dokazov, hkrati pa naj bi pridobil tudi status zaščitene priče.

Naši viri na ... so nam povedali še, da je B.B. postal žvižgač v negativnem smislu te besede šele, ko so ga osumili kaznivih dejanj.

Iz ... v kontroli ...

A.A. sicer ni čista neznanka v slovenskem političnem prostoru. Bil je že vršilec dolžnosti generalnega sekretarja na finančnem ministrstvu, še bolj pa se ga spomnimo kot dolgotrajnega direktorja na čelu ... (...), kjer je ostal tudi po prihodu Janševe vlade, saj je bil zaradi znanja in izkušenj sprejemljiv tudi za takratnega ministra .... A.A. je bil pred tem tudi 23 let zaposlen pri ..., kjer so se mu poti križale tudi z nekdanjim predsednikom uprave in aktualnim finančnim ministrom ..., čigar tesen prijatelj je. S prihodom v politično turbulentno in kot potrjujejo tudi raziskave ugašajočo politično ugledno in odgovorno ter v družbi spoštovano funkcijo direktorja. Tudi sicer v družbi velja za modrega in preudarnega človeka, ki ne podlega političnim ambicijam. Zaradi njegove strokovnosti ga je vsakokratna politika pustila na vodilnih pozicijah državnih družb. Če bo A.A. sledil svoji vesti in poskušal - tako kot je ustvaril red v letalstvu - prečistiti tudi .... Avgijev politični hlev, mu dela ne bo zmanjkalo. Vprašanje pa je, ali mu bo samodržni politik to dopustil."

Vsebina zahtevanega popravka

"Prikaz nasprotnih dejstev v zvezi s člankom objavljenim 12. 3. 2024 in v zvezi z izjavami A.A., tedanjega direktorja... ., d.o.o. v tem članku.

A.A. je bil direktor... ., d. o. o. (...) leto dni, in sicer od 23. 03. 2023 do 04. 04. 2024. Ob nastopu mandata ni želel opraviti primopredaje in ga ni zanimalo kaj počnejo oddelki v kabinetu direktorja, niti kaj so njihova področja, problemi in izzivi.

B.B. je zadnjih osem let uspešno vodil oddelek ... (...) in zadnja štiri leta oddelek .... ... ., d. o. o. je v bila v tem času na področju kibernetske varnosti spoštovana tako v Sloveniji kot v tujini ter se je na mednarodnih tekmovanjih vedno dobro odrezala. V regiji ter v letalstvu je veljala za zgled kibernetske zrelosti in sosede so rešitve ...-ja z veseljem posnemale.

Direktor A.A. ni niti z enim sestankom, pogovorom ali e-sporočilom pojasnil kaj ga na področju IT in kibernetske varnosti zanima, kako on vidi vodenje in razvoj dveh oddelkov, področij, niti se ni zanimal glede petletnega investicijskega načrta. Namesto tega ga je zanimalo, kako bi spremenil režim dodeljevanja službenih mobilnih telefonov, katere službene mobilne telefone bi morali kupovati, pri čemer ni upošteval pogodbenih obveznosti oziroma ugodnosti, ki jih je imel ... po sklenjeni pogodbi.

Direktor A.A. je kot neposredni nadrejeni začel izvajati mobing nad B.B. od vključno 11. 05. 2023 dalje. Tedaj je namreč na sestanku ob prisotnosti več zaposlenih z njim govoril z nedostojnim, žaljivim in neprimerno povišanim tonom ter ni niti želel slišati nobenega vsebinskega pojasnila glede obravnavane tematike. Naslednji dan, 12. 05. 2023, sta se srečala na sindikalnih pogajanjih, kar je verjetno tudi presenetilo direktorja. Od tu naprej je sledil sistematični mobing, onemogočanje na vsakem koraku in na noben poziv, pogovor, na prošnjo za pojasnilo ali sestanek se več ni odzval. Obseg in opis konkretnih ravnanj trpinčenja presegata dopustni obseg te zahteve za prikaz nasprotnih dejstev, zato jih ne opisujem. Ravnanje direktorja oziroma trpinčenje je B.B. 27. 11. 2023, v skladu z notranjimi pravili družbe, prijavil pristojni pooblaščenki delodajalca, vendar delodajalec postopka ni zaključil.

Na področju informacijske in kibernetske varnosti je bila za obdobje 2021 - 2023 izvedena revizija, ki jo je naročil nadzorni svet družbe. Revizija je pokazala nadpovprečno dobro skrb za to področje, hkrati pa manjko pri kadrovski pokritosti. Namesto, da bi direktor poskrbel za večjo kadrovsko popolnitev (v kadrovskem načrtu je za leti 2023 in 2024 predvidena zaposlitev inženirjev) je direktor zaposlil novega vodjo IT, ki je njegov prijatelj.

Zaradi zaznave večjih kršitev predpisov in aktov pri delodajalcu od kar je nastopil mandat direktor A.A. ter ker se stanje v zvezi s tem pri delodajalcu ni spremenilo, je delavec 29. 11. 2023 prijavil sume kršitev tudi pristojni osebi pri Slovenskem državnem holdingu.

Namesto, da bi ..., d. o. o. oziroma njen direktor prenehal s trpinčenjem in odpravil nepravilne in nezakonite prakse, je delodajalec konec decembra 2023 začel postopek izredne odpovedi. V okviru postopka izredne odpovedi si je delodajalec izmislil oziroma delavca neupravičeno obtožil, da naj bi v preteklosti storil kršitve delovnih obveznosti, ki naj bi vse imele tudi znake kaznivih dejanj. Gre za izmišljene, neutemeljene ter neizkazane očitke na škodo B.B.. Vsi ti neutemeljeni očitki in nezakonito ravnanje delodajalca bo dobilo končni epilog na pristojnem sodišču.

V članku se med drugim neresnično navaja, da naj bi delavec oškodoval družbo za več tisočakov v zvezi s projektom rezervnega centra v .... Rešitev oblikovanja rezervnega centra je dve leti iskala delovna skupina družbe. Rešitev je potrdilo vodstvo družbe in nadzorni svet družbe v začetku leta 2023. Da rezervni center predstavlja en prostor z eno samo mizo je neresnica, ki je bodisi zavestna, bodisi posledica neznanja direktorja, kaj vse obsega oprema rezervnega centra.

Zakon o informacijski varnosti določa, da so izvajalci bistvenih storitev dolžni ohraniti dnevniške zapise o delovanju svojih ključnih, krmilnih ali nadzornih informacijskih sistemov ali delov omrežja za obdobje šestih mesecev. V kolikor bi kdorkoli pri ... nepooblaščeno pridobil dostop do tuje pošte ali kateregakoli dokumenta, bi morali o tem obstajati dokazi. Zato so navedbe o sumih kršitev v zvezi s tem neresnične in izredno žaljive do delavca. S takšno formulacijo, da obstaja sum, se poskuša družba oziroma A.A. izmakniti odgovornosti za takšne neresnične očitke oziroma zmanjšati težo neresničnih obdolžitev. Ne glede na to, pa se s tem povzroča delavcu škoda.

Neresnične in zavajajoče se trditve o tem, da naj bi na službene stroške predaval o aplikaciji, ki jo jo razvilo njegovo zasebno podjetje, trditve o tem, da je delala na svojo roko, brez kakršnihkoli odobritev in druge podobne trditve v članku podane na škodo delavca.

Skratka, tedanji direktor družbe A.A., se je odločil, da bo "odslovil" delavca, ki je opozoril na nepravilnosti ter da bi za dosego tega cilja uporabil tudi neresnice in izrabil položaj delodajalca, kot močnejše stranke v delovnopravnem razmerju."

Odločitvi sodišča prve in druge stopnje

3.Sodišče prve stopnje je zahtevku ugodilo in toženki naložilo, naj objavi zahtevani popravek.

4.Pritožbeno sodišče je pritožbi toženke ugodilo ter sodbo spremenilo tako, da je zahtevo za objavo popravka zavrnilo. Tako je storilo, ker je presodilo, da dva zapisa v popravku presegata odziv na sporni članek. Gre za zapisa "da je direktorja Roka A.A. zanimalo, kako bi spremenil režim dodeljevanja službenih telefonov, katere službene telefone bi morali kupovati, pri čemer ni upošteval pogodbenih obveznosti oziroma ugodnosti, ki jih je imel ... po sklenjeni pogodbi"

ter zapis "Namesto, da bi direktor poskrbel za večjo kadrovsko popolnitev (v kadrovskem načrtu je za leti 2023 in 2024 predvidena zaposlitev inženirjev) je direktor zaposlil novega vodjo IT, ki je njegov prijatelj."

Navedbe strank v revizijskem postopku

Bistvo revizijskih navedb

5.Tožnik vlaga dovoljeno revizijo ter Vrhovnemu sodišču ponuja naslednja tri vprašanja:

−Ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje (glede na določbe 40. člena Ustave ter določbe 26. člena in 31. člena Zakona o medijih; ZMed), da se del besedila, katerega objavo je tožnik zahteval kot popravek oziroma kot prikaz nasprotnih dejstev, ne omejuje na navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v članku in da zahteva za objavo popravka in prikaza nasprotnih dejstev obsega navajanje dejstev in okoliščin, zaradi katerih je podan odklonitveni razlog iz prvega odstavka 31. člena ZMed;

−ali je v okoliščinah konkretne zadeve sodišče druge stopnje pravilno pretehtalo kolizijo ustavne pravice tožnika do popravka in odgovora iz 40. člena Ustave z ustavno pravico tožene stranke do svobode izražanja (39. člen Ustave) in ustavno pravico do podjetništva (74. člen Ustave);

−ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker v sodbi ni določno opredelilo odklonitvenega razloga iz prvega odstavka 31. člena ZMed.

6.Revident meni, da je prikaz okoliščin glede nabave mobilnih telefonov in spoštovanja sklenjenih pogodb primeren oziroma še v okvirih prikaza drugih okoliščin, s katerim je tožnik bistveno dopolnil navedbe v objavljenem besedilu. Meni, da predmetna zadeva za objavo popravka kot celota ne predstavlja ravnanja, ki bi pomenil pravico dostopa do medija, temveč gre za zanikanje in popravljanje zatrjevanih napačnih in neresničnih navedb v objavljenem članku ter za navajanje in prikaz drugih in nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi tožnik spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem članku. Pravica do popravka je v prvi vrsti namenjena varstvu osebnih pravic. Revident poudarja, kakšna je teža posega z izvornim člankom, ki tožnika prikazuje kot kriminalca, kot osebo, ki ogroža varnost Republike Slovenije, kot osebo, ki je lagala direktorju A.A. v obraz, kot osebo, ki naj bi ... oškodovala za več tisoč evrov itn. V sedanjem obdobju digitalne družbe je običajno, tako v zasebni sferi, še bolj pa na poklicnem področju, da vsaka zainteresirana oseba preveri podatke o drugi osebi prek spleta. Kdor vtipka ime tožnika, pridobi o tožniku podatke, ki neutemeljeno in nezakonito hudo bremenijo čast in dobro ime tožnika zaradi objavljenega besedila članka. Slednjič revident meni, da je pritožbeno sodišče zagrešilo procesno kršitev, ker ni navedlo, kateri odklonilni razlog (po kateri alineji prvega odstavka 31. člena ZMed) je podan v obravnavani zadevi.

Bistvo navedb v odgovoru na revizijo

7.Toženka je na revizijo odgovorila in primarno predlaga njeno zavrženje. Revizija naj bi bila namreč prepozna, saj je vložena po poteku 15 dnevnega roka. Po prvem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je treba revizijo vložiti v roku 15 dni.

8.V nadaljevanju toženka oporeka utemeljenosti revizije. Navedbe, zaradi katerih je pritožbeno sodišče zavrnilo zahtevo za objavo popravka, predstavljajo protinapad in nove očitke napram A.A., namesto da bi se besedilo držalo okvira problematike, ki je bila začrtana s člankom. Popravek A.A. prikazuje kot nepoštenega in nesposobnega, saj mu očita klientelizem in nesposobnost ter kršitev pogodbenih obveznosti. Popravek ne more in ne sme biti namenjen osebnemu obračunavanju.

O pravočasnosti revizije

9.Z novelo Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) je bila dvotirna ureditev dovoljene revizije po merilu vrednosti spora ter dopuščene revizije po merilu pomembnosti pravnega vprašanja odpravljena. A ne v celoti.

10.Poleg dovoljene revizije po merilu vrednosti spora je procesna ureditev namreč vsebovala še dva primera dovoljene revizije. Prvič, dovoljeno revizijo zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo oziroma s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže (tretji odstavek 384. člena ZPP). Drugič, dovoljeno revizijo po posebnih zakonih. V to množico je poleg dovoljene revizije v nekaterih nepravdnih postopkih spadala tudi dovoljena revizija po ZMed.

11.Primere, ko je bila revizija dovoljena v nepravdnem postopku, je prehodna določba 124. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-E premestila v sistem dopuščene revizije. Ker pa se spori po ZMed obravnavajo v pravdnem postopku, se ta sprememba nanje ne razteza. Po uveljavitvi ZPP-E je tako dovoljena revizija po ZMed ostala kot očitno pozabljena izjema. Očitno pozabljena zato, ker se postopkovne določbe revizijskega postopka na to izjemo ne ozirajo več. Besedilo 367. člena ZPP je tako naravnano le še na dopuščeno revizijo, saj določa, da zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Izrecnega pravila o roku za vložitev dovoljene (direktne) revizije tako ni več. Dilema je, ali zato uporabiti 15 dnevni rok iz prvega odstavka 367. člena ZPP ali 30 dnevni rok iz prvega odstavka 367.b člena ZPP, ki se nanaša na predlog za dopustitev revizije.

12.Več argumentov govori v prid uporabi 30 dnevnega roka. Najprej analogna uporaba pravila iz četrtega odstavka 384. člena ZPP, ki glede revizije zoper sklepe, kjer je revizija vselej dovoljena, napotuje na smiselno uporabo določb tega zakona o reviziji zoper sodbo. Smiselna pa je takšna uporaba, da ima revident na voljo (vsaj) tak rok, kakor ga ima na voljo stranka za vložitev predloga za dopustitev revizije. To je rok 30 dni. Takšna je bila tudi ureditev do ZPP-E.

13.Če bi želel zakonodajalec rok zaostriti na zgolj 15 dni, tedaj bi to izrecno določil. Tega ni storil, ker gre za očitno pozabljeno izjemo dovoljene revizije.

14.15 dnevni rok za vložitev revizije je razumen v primeru dopuščene revizije, saj upošteva, da je imel revident pred tem že na voljo 30 dnevni rok za preučitev zadeve ter vložitev predloga za dopustitev revizije. Krajšanje roka za dovoljeno revizijo na zgolj 15 dni bi nasprotovalo smiselni uporabi siceršnjih pravil in argumentov notranje povezanosti in celovitosti pravnega reda.

15.Revizija, ki je bila vložena v roku 30 dni, je zato pravočasna.

Presoja utemeljenosti revizije

16.Revizija je utemeljena.

17.ZMed v 31. členu našteva razloge, na podlagi katerih lahko odgovorni urednik odkloni objavo popravka, torej besedila, s katerim se prizadeta oseba odziva na medijsko objavo, ki je posegla v "njeno pravica ali interes".

18.Naloga Vrhovnega sodišča v tem revizijskem postopku je, da preizkusi pravilnost presoje sodišča druge stopnje, ki je v besedilu popravka prepoznalo odklonilni razlog iz prve alineje 1. odstavka 31. člena ZMed. Ta razlog je podan, kadar se zahtevani popravek ne nanaša na obvestilo, na katero se sklicuje zainteresirana oseba.

Nastavitev prvin v logičnem sklepu (premis v pravnem silogizmu)

19.Kdaj bo logičen sklep o utemeljeni odklonitvi objave, opirajoče se na razlog po prvi alineji prvega odstavka 31. člena ZMed, podan, je neposredno odvisno od tega, kakšni sta obe premisi tega logičnega sklepa.

20.Za dejansko premiso uvodoma potrebujemo obe besedili, tj., medijske objave na eni in odziva prizadete osebe nanjo na drugi strani. Oba teksta sta zato v celoti povzeta v uvodnem delu obrazložitve.

21.Preden ju začnemo primerjati, da bi si odgovorili na vprašanje, ali se popravek nanaša, torej odziva na obvestilo, potrebujemo merila, na podlagi katerih bomo to primerjavo opravili.

22.Ker je ta presoja pravna, moramo merila črpati iz pravne premise logičnega sklepa. Pravna premisa je na prvi pogled podana v prvi alineji prvega odstavka 31. člena ZMed. A le na prvi pogled, resnica je drugačna.

23.Oblikovanje pravne premise ni golo tehnično opravilo, pri katerem bi sodnik le povzel vnaprej pripravljeno zakonsko besedilo, v tem primeru besedilo prve alineje prvega odstavka 31. člena ZMed. V obravnavanem primeru se to zelo nazorno pokaže. Odgovor na vprašanje, ali se zahtevani popravek kot celota nanaša na obvestilo (medijsko objavo), je po dobesedni razlagi namreč na dlani. Seveda se nanaša. Niti pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ne trdi, da se ne nanaša. A kljub temu je pritožbeno sodišče presodilo, da je odklonili razlog iz navedene zakonske alineje podan. Tako je ravnalo, ker je pravno premiso oblikovalo onkraj dobesednega besedila prve alineje prvega odstavka 31. člena ZMed. Nosilni razlog, da je tako ravnalo, je navedlo v 8. točki obrazložitve in se glasi:

23."Če se popravek (le) v delu besedila ne omejuje na navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v članku, temveč komentira neustrezna ravnanja druge osebe, je podan odklonitveni razlog iz prvega odstavka 31. člena ZMed, kar narekuje zavrnitev zahtevka."

23.Pomembno je še, da je hkrati presodilo, da sporni del besedila ni žaljiv (9. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). S to dodatno presojo sicer tudi Vrhovno sodišče soglaša, ne pa tudi s pravno premiso, ki jo je glede odklonilnega razloga oblikovalo pritožbeno sodišče.

24.Očitno je, da je pravna premisa v izpodbijani sodbi do zainteresirane osebe bolj zaostrena, kakor narekuje golo besedilo prve alineje prvega odstavka tu razčlenjevanega zakonskega člena, in torej bolj blagohotna do odgovornega urednika.

25.Vrhovno sodišče predhodno citiran nosilni razlog (in s tem zasnovo pravne premise), ki bi kot merilo presoje kategorično veljal v vseh primerih, zavrača. To pa ne pomeni, da je treba brati tu razčlenjevano zakonsko besedilo izolirano. Nasprotno, kot vselej, je treba tudi v tem primeru to zakonsko besedilo brati v kontekstu celotnega postavljenega prava, ustavnega in zakonskega.

26.V konkretnem razlagalnem primeru to pomeni dvoje. Odklonilni razlog je zakonsko merilo za uravnoteženje pravic ter ga je treba brati ustavnoskladno, torej v luči kolizije pravice do objave popravka (40. člen Ustave) na eni ter pravice do svobode tiska (39. člen Ustave) in svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave) na drugi strani. To zlasti pomeni, da konkretno izvrševanje pravice do popravka ne sme biti takšno, da bi nesorazmerno poseglo v nasprotni pravici. Očitno je, da bo tedaj, ko je izhodiščna podlaga (prizadetost pravne sfere, opisana v prvem odstavku 26. člena ZMed) sicer podana, do takšnega nesorazmernega posega v pravice medija prišlo takrat, kadar bo mediju brez pravega razloga vsiljena objava nekega kosa besedila.

27.Takšno izhodišče ne pomeni nič drugega kot to, da je treba tudi odklonilne razloge v 31. členu ZMed brati v razumni medsebojni povezavi ter v luči ustavnoskladne razlage, po kateri izvrševanje pravice do popravka ne sme biti krinka za (prisilen) dostop do medijskega prostora v konkretnem mediju. Besedilo zahtevanega popravka tako ne sme vsebovati podtaknjenih delov besedila, ki z osrednjo sporočilnostjo popravka nimajo razumne zveze, zlasti pa, če zaradi njih zahtevani popravek postane nesorazmerno dolg.

28.Le tedaj, če je del popravka žaljiv ali, če nasprotuje zakonu, je s tem že po logiki ureditve obremenjen celoten popravek, kajti ne odgovorni urednik ne sodišče ga ne sme spreminjati ali dopolnjevati (prvi odstavek 27. člena ZMed), žaljive ali protizakonite vsebine pa ne objaviti. Iste logike ni mogoče prezrcaliti tudi v odklonilni razlog zveznosti med popravkom in obvestilom. Tako prezrcaljenje bi vodilo v iskanje majhnih delov besedila (npr. veznih povedi, kontekstualnih vidikov, prepričevalnih prijemov), ki se sami zase v resnici ne nanašajo na obvestilo, čeprav v še razumni meri gradijo sporočilnost besedila kot celote.

Presoja logičnega sklepa v konkretnem primeru

29.Oba izseka, zgolj sama zase in ozko gledano, morda res ne bi ustrezala opredelitvi, da se nanašata na članek (obvestilo). Vendar nista ponujena kot samostojen popravek, marveč sta del širšega besedila. Po presoji Vrhovnega sodišča dva izseka besedila popravka, ki sta povzeta v 4. točki te sodbe, in na katerih je pritožbeno sodišče zgradilo sklep o obstoju odklonilnega razloga iz prve alineje prvega odstavka 31. člena ZMed, takšnega sklepa ne podpirata.

30.Prvič zato, ker sta v kontekstualni zvezi tako s samim obvestilom kakor tudi z besedilom zahtevanega popravka. Teza, ki jo tožnik kot prizadeta in za popravek zainteresirana oseba zagovarja v svojem odzivu, je, da so vsi očitki zoper njega, ki jih obravnava izhodiščni članek (v izrazoslovju ZMed: obvestilo) plod maščevanja tedanjega direktorja A.A.. Ta teza je nakazana že v samem članku, in sicer v tistem odstavku, ki ga uvaja besedna zveza Poklicali smo tudi odpuščenega B.B. (…), nakar je povzet njegov odziv s tezo o povračilnih ukrepih.

31.Po presoji Vrhovnega sodišča oba besedilna izseka popravka, ki sta bila za pritožbeno sodišče sporna, izrisujeta tožnikovo plat (videnje) zadeve ter zato sta v kontekstu popravka, ki se nanaša na obvestilo. Opisujta razmere v ..., kakor jih je videl tožnik. Ko se prizadeta oseba z besedilom odzove na besedilo o nekem življenjskem, družbenem primeru, to lahko stori na različne načine, zdaj bolj zdaj manj jedrnato, v različnem slogu, z različno mero jezikovne sposobnosti, z ožjim ali širšim kontekstom. Posamezniku, ki se odziva in s tem izraža, je nemogoče predpisati, na kakšen način mora to storiti. Po naravi stvari (zakonitosti izražanja) to pač stori s sebi lastnim jezikom. Institut pravice do popravka sicer vsebuje zahteve, ki naj besedilo napravijo jedrnato in osredotočeno na bistvo obvestila, ki je sprožilec odziva. A kljub temu, zlasti ko gre za odziv na kompleksno zgodbo življenjskega primera, to ne pomeni, da se sme le lekarniško odmerjeno (ali pa algoritemsko) navezovati na posamezne povedi v obvestilu. Tudi te namreč tvorijo širši kontekst.

32.Sporočilni pristop tožnika, ki vsebuje oba sporna izseka, ni nesorazmerno podaljšal besedila popravka ter tako ni porušil ravnotežja kolidirajočih pravic.

Odločitev Vrhovnega sodišča o reviziji

33.Odločitev pritožbenega sodišča, ki je z izpodbijano sodbo utemeljila obstoj odklonilnega razloga iz prve alineje prvega odstavka 31. člena ZMed, je zato materialnopravno napačna. Ker drugih razlogov, zaradi katerih bi bila odgovorna urednica zavrniti zahtevo za objavo popravka, ni bilo, je podan položaj iz prvega odstavka 380. člena ZPP. Ta Vrhovno sodišče pooblašča, da reviziji ugodi tako, da izpodbijano sodbo spremeni. V konkretnem primeru tako, da se pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje spremeni in slednja potrdi.

Odločitev o stroških

34.Vrhovno sodišče je na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 165. člena ZPP na novo odločilo o stroških vsega postopka. Predpogoj te odločitve je bila razveljavitev vseh odločitev sodišč prve in druge stopnje, ki se navezujejo na stroške postopka. Sodišča druge stopnje zato, ker je uspeh postopka sedaj med strankama obrnjen, sodišče prve stopnje pa zato, ker je šlo zgolj za odločitev o podlagi stroškovne odločitve glede stroškov prvostopenjskega postopka ter je bilo treba preprečiti morebiten nastanek dveh izvršilnih naslovov.

35.Podlaga za stroškovno obremenitev toženke je merilo uspeha iz prvega odstavka 154. člena ZPP. Sodišče je priznalo zgolj potrebne stroške. To so stroški za tožbo skupaj s sodno takso, za pristop na tri naroke, zvišano za DDV in administrativne stroške, skupaj 814,64 EUR. To je procesni okvir prvostopenjskega sojenja, ki je omogočal, da se je stranka lahko izjavila o vsem pravno pomembnem. K temu je Vrhovno sodišče prištelo stroške za odgovor na pritožbo (229,50 EUR) ter za vložitev revizije (275,20 EUR). Skupni stroški tako znašajo 1319,54 EUR.

Sestava senata in glasovanje

36.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Odstavki popravka, na katere se s števnikom sklicujejo sodišča, so bili šteti od tu dalje.

2Drugačen položaj je bil podan v zadevi II Ips 116/2018, kjer bi se objava popravka po presoji sodišč sprevrgla v prisilen dostop do medija. Zadevi sta neprimerljivi tako glede teže posega v sfero tožeče stranke, ki je bila v predhodni zadevi gospodarska družba, kakor glede konteksta. Tožeča stranka v predhodni zadevi se je odzivala na objavo, objavljeno na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o medijih (2001) - ZMed - člen 31/1, 26/1, 27/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 380/1, 367, 384/4 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 40, 39, 74

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.