Jedro

Za oprostitev plačila varščine dol. upnika mora sodišče ugotoviti njegov vrstni red, višino njegove terjatve in terjatev upnikov, ki so v vrstnem redu pred njim in ali se glede na to, da varščina poravnati iz kupnine.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Upnik R. b. d.d. sam trpi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom domaknilo nepremičnini parc. št. ... in ..., ki sta vpisani v vl. št. ... k.o. F. p. Š. V. H. za ceno 66.000,00 EUR. Prav tako je sklenilo, da je kupec dolžan kupnino plačati v roku 15- dni po pravnomočnosti sklepa o domiku in odredilo, da se bodo iz zemljiške knjige po pravnomočnosti sklepa o izročitvi kupljenih nepremičnin izbrisale vknjižbe v zemljiški knjigi.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila dolžnica po svojem pooblaščencu in predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novi postopek.

Trdi, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe postopka. Navaja, da je v III. odst. 185. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določeno, da so varščine oproščeni upnik, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo in zastavni upnik oz. upnik zemljiškega dolga, če njihove terjatve dosegajo višino varščine in če se da glede na njihov vrstni red in ugotovljeno vrednost nepremičnine varščina poravnati iz kupnine. Pritožnica trdi, da pogoji za oprostitev varščine niso bili izpolnjeni. Trdi, da je kot upnika šteti samo K. b. d.d. M., ne pa tudi ostalih upnikov, ki so pozneje pristopili k izvršbi. Tudi ni izpolnjen pogoj, da bi bilo mogoče varščino poravnati iz kupnine glede na vrstni red upnika V. H. Upnik V. H. je namreč po vrstnem redu šele na 4. mestu in glede na takšen vrstni red iz dosežene kupnine ne bi ničesar prijel iz naslova svoje terjatve.

Na pritožbo je odgovorila upnica R. b. d.d. po pooblaščeni odvetniški družbi in predlagala, da se pritožba kot neutemeljena zavrne. Trdi, da je sodišče pravilno s procesnim vodstvom na drugi javni draži razglasilo, da se nepremičnina domakne najugodnejšemu ponudniku. Zato so vsi ugovori dolžnice z zvezi z vrstnim redom upnikov in njihovi poplačili brezpredmetni in kažejo le na to, da je cilj dolžnice s pritožbo zavlačevati izvršilni postopek. Priglasila je tudi stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

V obrazložitev izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da je na drugi javni dražbi kot najugodnejši ponudnik nastopil upnik V. H., po tem ko ga je sodišče oprostilo plačila varščine po III. odst. 185. čl. ZIZ in po tem, ko so ostali dražitelji odstopili.

Pritožbeno sodišče presoja, da se izpodbijani sklep o domiku ne da preizkusiti, saj ta nima razlogov o oprostitvi plačila varščine upnika H. V. V skladu s III. odst. 185. čl. ZIZ je položitve varščine oproščen upnik, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo in zastavni upnik oziroma upnik zemljiškega dolga le, če njihove terjatve dosegajo varščino in če se da glede na njihov vrstni red in ugotovljeno vrednost nepremičnine varščina poravnati iz kupnine. Po tem določilu je torej treba za ugotovitev, ali je določen upnik oproščen varščine ali ne, ugotoviti njegov vrstni red, višino njegove terjatve in terjatev upnikov, ki so po vrstnem redu pred njim, ter nato presoditi, ali se da glede na to varščina poravnati iz kupnine. Teh ugotovitev sodišče prve stopnje v razlogih nima, zato preizkus pritožbe, ki trdi, da niso bili izpolnjeni pogoji za oprostitev varščine, ni možen.

Ker izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa ni možen, je pritožbeno sodišče pritožbi v skladu s 3. tč. 365.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zv. s 15. čl. ZIZ pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo navesti pravnorelevantne razloge za oprostitev plačila varščine v skladu s III. odst. 185. čl. ZIZ.

Upnik R. b. d.d. sam trpi stroške odgovora na pritožbo, saj ti niso pripomogli k vsebinski odločitvi pritožbenega sodišča in zato ne predstavljajo potrebnega stroška za izvršbo (V. odst. 38. čl. ZIZ).