Jedro

Tudi če bi bil pred škodnim dogodkom masten (in ne le moker) madež na stopnišču stanovanjskega bloka, je pretirana zahteva tožnika, da bi morale biti stopnice vedno in v vsakem trenutku dneva očiščene in brez madežev. Takšna zahteva ni življenjska in je očitno nerazumna. Da pa bi zavarovanec toženke sicer opustil dolžno čiščenje, tožnik ni navajal, (npr. da ne bi čistil dovolj dobro oziroma dovolj pogosto; da je bil opozorjen, pa ni počistil, ipd.). V vsakem primeru mora tožnik precizirati, česa naj toženec ne bi storil. Dejstvo, da je na stopnišču stanovanjskega bloka, ki ga uporablja več stanovalcev, mogoče pričakovati mokre ali mastne madeže, ne zadostuje za odškodninsko odgovornost. Pri hoji po stopnicah ob običajni previdnosti se je padcu na madežu vsekakor mogoče izogniti. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da tožnik pri hoji po stopnicah očitno ni bil dovolj pazljiv ali pa je šlo za nesrečno naključje, za katero tožena stranka ne odgovarja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se vmesna sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki glasi: „Tožena stranka Zavarovalnica X, d.d., je dolžna plačati tožeči stranki M.V., po škodnem dogodku z dne 5. 1. 2013 odškodnino v višini 10.000,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 2. 2013 dalje do plačila ter mu povrniti stroške tega postopka z istimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne po prejemu sodbe prve stopnje, vse naprej do plačila in vse na bančni račun tožnikove pooblaščenke.“

II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki v roku 15 dni 20,00 EUR stroškov postopka ter 375,00 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi izdalo vmesno sodbo, s katero je ugotovilo, da je tožena stranka v celoti odgovorna za škodo tožeče stranke, odločitev o višini zahtevka in o stroških postopka pa je sodišče pridržalo za končno odločbo.

2. V pritožbi zoper sodbo se tožena stranka sklicuje na vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP ter predlaga razveljavitev sodbe. Navaja, da se zavarovancu tožene stranke ne more očitati, da česa ni naredil oziroma, da je kaj opustil. Sodišče je nekritično verjelo priči, da je bilo po tleh mokro in spolzko. Nezgoda se je zgodila 5. 1. 2013, to pomeni, da je možno, da so stopnišča pozimi tudi mokra. Tožeča stranka ni dokazala, da je bil na tleh mastni madež. Zavarovanec tožene stranke je čistil in vzdrževal stopnice v skladu s pravili in ni možno vsake mokrote, ki se pojavi na stopnicah, sproti čistiti. Tožeča stranka niti ni navajala, da zavarovanec tožene stranke ni redno opravljal svojega dela, ampak, da je bil madež in da je zaradi tega padla. Tožena stranka meni, da na način, kot je navedel tožnik, ni moglo priti do poškodbe rebra. Za nezgodo je v celoti odgovoren sam tožnik, do nje je prišlo zaradi njegove nepazljivosti. Zavarovancu tožene stranke ni možno ničesar očitati. Tožeča stranka ni dokazala temelja oziroma ni ugotovljeno, česa zavarovanec tožene stranke ni storil oziroma kaj je opustil, da je do nezgode prišlo. Samo očitek, da je bilo stopnišče mokro ali mastno, ni zadosten razlog, da bi bil nekdo že odgovoren za poškodbe.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izdajo vmesne sodbe, s katero je ugotovilo odškodninsko odgovornost tožene stranke za tožnikovo škodo, oprlo na sledeče ugotovitve: tožnik se je poškodoval 5. 1. 2013 pri hoji navzdol na stopnišču stanovanjskega bloka, v katerem je takrat bival; vzrok za tožnikov padec je bil masten madež na stopnicah; tožnik je bil takrat primerno obut; stopnic ni mogoče šteti za nevarno stvar, hoje po njih pa ne za nevarno dejavnost; zavarovanec tožene stranke ni poskrbel, da bi bile stopnice očiščene, brez madežev in da bi bila površina, po kateri hodijo stanovalci in obiskovalci, varna.

6. Sodišče prve stopnje je v zadostni meri in pravilno ugotovilo dejansko stanje, pri tem tudi ni zagrešilo tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 350. člena ZPP). Pač pa je glede na ugotovljena pravno pomembna dejstva napačno uporabilo materialno pravo.

7. Pravilna in skladna s sodno prakso je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožena stranka ni objektivno odgovorna za tožnikovo škodo na podlagi drugega odstavka 131. člena OZ. Tožnik se v tožbi na objektivno odgovornost zavarovanca tožene stranke (etažnih lastnikov stanovanjskega bloka) tudi ne sklicuje. Trdi le, da je za škodo podana krivdna odgovornost zavarovanca, ker ni poskrbel za čiščenje madeža, najverjetneje ostanka neke tekočine, na stopnicah. Pri krivdni odgovornosti pa mora, kot je pravilno navedlo prvostopenjsko sodišče, oškodovanec dokazati škodo, protipravno ravnanje povzročitelja in vzročno zvezo med obojim, odgovornost povzročitelja pa se domneva, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde (prvi odstavek 131. člena OZ). Glede na okoliščine konkretnega primera je odločilno, ali je zavarovanec tožene stranke opustil dolžno skrbnost pri čiščenju stopnic, ki mu jo bodisi nalagajo posebni predpisi ali pa izhaja iz splošnega načela o prepovedi povzročanja škode. Tožnik pri tem ni konkretno navedel, katere obveznosti je zavarovanec tožene stranke pri čiščenju stopnic opustil, očitno pa šteje, da bi moral to storiti takoj po nastanku vsakega mokrega in zdrsljivega madeža na njih. Z nadaljnjim očitkom, da bi morale imeti stopnice protidrsno zaščito, se prvostopenjsko sodišče ni ukvarjalo, tudi sicer pa so tožnikove trditve v tej smeri presplošne, da bi jih bilo mogoče obravnavati. Tožena stranka pa zatrjuje, da je njen zavarovanec čistil in vzdrževal stopnice v skladu s pravili ter da glede na način uporabe stopnišča in letni čas (zima), ni možno vsakega mokrega madeža sproti počistiti.

8. Po presoji pritožbenega sodišča že na podlagi dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, zavarovancu tožene stranke ni mogoče očitati opustitve dolžne skrbnosti in s tem krivdnega protipravnega ravnanja, ki bi bilo lahko podlaga za odškodninsko odgovornost tožene stranke. Tudi če bi bil pred škodnim dogodkom masten (in ne le moker) madež na stopnišču stanovanjskega bloka, je pretirana zahteva tožnika, ki ji je prvostopenjsko sodišče sledilo, da bi morale biti stopnice vedno in v vsakem trenutku dneva očiščene in brez madežev. Takšna zahteva ni življenjska in je očitno nerazumna. Da pa bi zavarovanec toženke sicer opustil dolžno čiščenje, tožnik ni navajal, (npr. da ne bi čistil dovolj dobro oz. dovolj pogosto; da je bil opozorjen, pa ni počistil, ipd.). V vsakem primeru mora tožnik precizirati, česa naj toženec ne bi storil. Tožena stranka ima tudi prav, ko poudarja, da je na stopnišču stanovanjskega bloka, ki ga uporablja več stanovalcev, mogoče pričakovati mokre ali mastne madeže, kar pa ne zadostuje za njeno odgovornost. Pri hoji po stopnicah ob običajni previdnosti se je padcu na madežu vsekakor mogoče izogniti. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da tožnik pri hoji po stopnicah očitno ni bil dovolj pazljiv ali pa je šlo za nesrečno naključje, za katero tožena stranka ne odgovarja.

9. Ker je pritožba utemeljena, je sodišče druge stopnje sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (5. alineja 358. člena ZPP).

10. O stroških postopka je odločeno na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo priglasila 20,00 EUR stroškov postopka ter pritožbene stroške. Glede na uspeh v postopku ji mora tožnik navedeno povrniti v skladu s prvim odstavkom 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP.

11. Pristojnost za sojenje v tej zadevi je na podlagi sklepa predsednika VS RS št. Su 889/2015 z dne 26. 3. 2015 prenešena na Višje sodišče v Ljubljani.