Glede na okoliščine, na katerih je svoj predlog za odlog utemeljeval dolžnik (tj. priprava na maturo in opravljanje mature) in na katere se je sodišče prve stopnje utemeljeno oprlo v izpodbijanem sklepu, je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je odlog izvršbe utemeljen vse do 20. 8. 2026. Upoštevaje tudi zgoraj izpostavljeno pravico upnika do učinkovitega sodnega varstva v izvršilnem postopku in že več kot dveletno trajanje predmetnega postopka, prav tako pa tudi dejstvo, da je upniku s tem, ko dolžnik brez pravne podlage in kljub obstoju izvršilnega naslova za izpraznitev in izročitev nepremičnine zaseda upnikovo nepremičnino, poseženo tudi v njegovo ustavno varovano pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave), je odlog izvršbe iz navedenih razlogov lahko utemeljen le za čas do prenehanja okoliščin, ki utemeljujejo odlog, torej le za obdobje, v katerem bo dolžniku omogočeno, da opravi maturo, to pa je, glede na splošno znano dejstvo, da maturitetni izpiti v spomladanskem roku potekajo v maju in juniju, najdlje do konca junija 2026. Upnik v pritožbi utemeljeno graja razloge sodišča prve stopnje, da je imel vse od junija 2025, ko je postal pravnomočen sklep o zavrnitvi dolžnikovega predhodno podanega predloga za odlog izvršbe, možnost zahtevati izselitev dolžnika, pa je do vložitve ponovnega predloga za odlog izvršbe dne 20. 2. 2026 dolžniku dopuščal uporabo zadevne nepremičnine. Upnik je namreč že z vložitvijo predloga za izvršbo in z nasprotovanjem predhodno vloženim predlogom za odlog izvršbe dolžnika in tretjih jasno izkazal interes za opravo predmetne izvršbe. Čeprav takšen predlog niti ne bi bil potreben in je bil izvršitelj po pravnomočni zavrnitvi predloga za odlog izvršbe (in hkratni pravnomočni zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi) z izvršbo dolžan nadaljevati, pa je upnik v avgustu 2025 z vlogo, vloženo 29. 8. 2025, tudi izrecno predlagal nadaljevanje izvršbe, na podlagi česar je sodišče prve stopnje izvršitelja z dopisom z dne 5. 9. 2025 pozvalo, da pristopi k izvršilnim dejanjem. V nasprotju s stališčem sodišča prve stopnje na utemeljenost daljšega trajanja odloga tudi nimata nobenega vpliva ugotovitvi, da si je dolžnik ob koncu leta 2025 urejal financiranje za povratni odkup zadevne nepremičnine, ki naj bi se izvedel do konca leta 2025, in da se je upnik v mesecu decembru 2025 strinjal, da se z dejanji izselitve počaka do konca leta 2025, ki ju je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi izvršiteljevega obvestila sodišču z dne 2. 12. 2025. Kot upnik utemeljeno izpostavlja v pritožbi in kar je nenazadnje ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, si dolžnik takšnega financiranja do konca leta 2025 očitno ni uspel zagotoviti, nasprotnega pa dolžnik v odgovoru na pritožbo niti ni zatrjeval. Tudi v predlogu za odlog izvršbe se dolžnik na morebitno možnost odkupa nepremičnine ali na morebitna druga prizadevanja za ureditev stanovanjske problematike ni skliceval. Zgolj dejstvo, da bo dolžnik opravljal maturo, pa ne utemeljuje trajanja odloga po koncu junija 2026.
I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki I izreka spremeni tako, da se zdaj v tem delu v celoti glasi:
"I. Predlogu dolžnika za odlog izvršbe z dne 20. 2. 2026 se delno ugodi in se izvršba v predmetni zadevi odloži do 30. 6. 2026. V presežku se predlog za odlog izvršbe zavrne."
V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu točke I izreka in v točki II izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom pod točko I izreka ugodilo predlogu dolžnika za odlog izvršbe z dne 20. 2. 2026 in izvršbo odložilo za čas 6 mesecev, tj. do 20. 8. 2026. Pod točko II izreka je odločilo, da upnik sam nosi stroške svojega odgovora na predlog za odlog z dne 2. 3. 2026.
2.Zoper sklep se iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje upnik in sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog dolžnika za odlog izvršbe zavrne in dolžniku naloži plačilo stroškov odgovora na predlog za odlog in pritožbe, podredno pa, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, dolžniku pa naloži plačilo dodatnih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Opozarja, da je bil sklep o izvršbi v obravnavani zadevi izdan že 20. 3. 2024, dolžnik pa se je vse od izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine z dne 1. 3. 2023, torej vsaj tri leta, zavedal dejstva, da si bo moral urediti svojo bivanjsko problematiko. Meni, da je opravljanje mature, s katerim je predlog za odlog izvršbe utemeljeval dolžnik, običajna in predvidljiva življenjska okoliščina in torej ne gre za nepredvidljiv dogodek, ki bi utemeljeval odlog izvršbe. Izpostavlja, da dolžnik odloga v obravnavani zadevi ni predlagal prvič, in se sklicuje na obrazložitev, ki jo je sodišče v zvezi z zavrnitvijo dolžnikovega predloga za odlog podalo v sklepu z dne 5. 6. 2024. Čeprav se dolžnik v novem predlogu za odlog izvršbe sklicuje na opravljanje mature, je po mnenju upnika osnovni razlog za odlog še vedno isti kot v predhodnem predlogu za odlog, tj. reševanje stanovanjske problematike, zaradi česar bi moralo sodišče predlog za odlog izvršbe zavreči. Upnik tudi meni, da je sodišče prve stopnje preveliko težo dalo okoliščini, da naj bi si dolžnik urejal sredstva za povratni odkup nepremičnine, kar naj bi si uredil do konca leta 2025. Opozarja, da povratni odkup ni edina možnost ureditve bivanjske problematike, v treh letih, odkar je dolžnik seznanjen z obveznostjo izselitve, pa bi lahko preveril tudi druge možnosti (neprofitno stanovanje, najem). Poudarja, da reševanje stanovanjske problematike "tik pred zdajci" ne more biti relevantno in ne more predstavljati posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe, ki bi ga moral izkazati dolžnik. Sodišču prve stopnje očita, da razlogov za odlog ni presojalo in tehtalo v razmerju do pravic in interesov upnika. Poudarja, da dolgotrajnost postopka sama po sebi pomeni znaten poseg v pravice in interese upnika. Izselitev je bila že v zaključni fazi realizacije, v takšnem položaju pa odlog povzroča še dodatno pravno negotovost in neupravičeno posega v pravico kupca do prevzema nepremičnine. Do teh okoliščin, ki jih je upnik navedel že v odgovoru na predlog za odlog izvršbe, se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Upnik tudi nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je upnik dolžniku dopuščal uporabo nepremičnine. Izpostavlja, da je večkrat urgiral pri sodišču in izvršitelju, da se izselitev dokončno izvede. V fazi, ko je dolžnik upniku sporočil, da bo do konca leta 2025 uredil financiranje, pa je upnik pristal, da počaka nekaj dni, če bo dolžnik predložil pisne dokaze, da bo financiranje dejansko izvedeno, s čimer pa upnik ni bil seznanjen. Poleg tega je dolžnik obljubljal financiranje v letu 2025, zaradi česar je zdaj več kot očitno, da si tega ni uredil, dolžnik pa bi moral že konec leta 2025 računati na to, da si bo stanovanjsko problematiko moral urediti drugače. Po mnenju upnika tudi dejstvo, da trenutno obstajajo druga področja, s katerimi se mora dolžnik ukvarjati, tj. matura, ne more biti utemeljen razlog za odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu po mnenju upnika tako zmotno ugotovilo relevantno dejansko stanje in napačno uporabilo določbo 2. točke drugega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), saj bi ob pravilni uporabi navedene določbe moralo ugotoviti, da razlogi, ki jih navaja dolžnik, ne dosegajo standarda posebno upravičenega razloga v smislu citirane določbe.
3.Dolžnik v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje, predlaga njeno zavrnitev in zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo. Meni, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in da je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo okoliščino, da je priprava na maturo in uspešno opravljena matura za dolžnika življenjskega pomena, upnik pa je gospodarska družba, ki je nepremičnino, v kateri biva dolžnik, pridobil v izvršilnem postopku, ter se v njegove pravice in interese z odlogom ne posega.
4.Pritožba je delno utemeljena.
5.V predmetni izvršilni zadevi je sodišče prve stopnje na predlog upnika na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča v Murski Soboti I 226/2020 z dne 1. 3. 2023 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Ip 239/2023 z dne 14. 6. 2023 zoper dolžnika s sklepom o izvršbi z dne 20. 3. 2024 dovolilo izvršbo zaradi izterjave nedenarne terjatve izpraznitve in izročitve nepremičnine - stanovanjske hiše, ki stoji na nepremičnini z ID znakom parcela ... 357. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o dolžnikovem predlogu za odlog izvršbe z dne 20. 2. 2026, v katerem je dolžnik predlog za odlog utemeljeval z navedbami, da nepremičnina, ki je predmet izpraznitve in izročitve, predstavlja njegov dom, da dolžnik obiskuje zadnji letnik srednje šole, da se pripravlja na maturo, da je priprava na maturo in uspešno opravljena matura zanj življenjskega pomena, saj se s tem začrta njegovo nadaljnje življenje, in sicer tako glede možnosti nadaljnjega šolanja kot tudi glede zaposlitve in s tem eksistence, da bi imel morebitni neuspeh na maturi za posledico, da bi dolžnik težje prišel do zaposlitve in pridobivanja sredstev za preživljanje ter rešitev stanovanjskega problema in da bi z izvršitvijo sklepa o izvršbi v obdobju, ko se pripravlja na maturo, dolžnik ostal brez doma, kar bi zanj imelo katastrofalne posledice, saj bi ostal na cesti in bil s tem onemogočen, da zaključi šolanje z uspešno opravljeno maturo. Predlagal je odlog izvršbe za čas štirih mesecev od odločitve sodišča o predlogu, v katerem bo predvidoma opravil maturo. Menil je tudi, da upniku, ki je gospodarska družba in je nepremičnino pridobil v izvršilnem postopku, z odlogom ne bo poseženo v pravice in da bi nadaljevanje izvršbe v veliko večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika, kot bi odlog ogrozil položaj in interese upnika.
6.Sodišče druge stopnje sicer soglaša s stališčem upnika, da je namen odloga izvršbe iz posebno upravičenih razlogov, določenih v drugem odstavku 71. člena ZIZ, zagotoviti varstvo dolžnika tedaj, ko bi nadaljevanje dovoljene izvršbe pomenilo za dolžnika nedopustno trdoto. Prav tako soglaša, da dolgotrajnost postopka predmetne izvršbe pomeni poseg v pravico upnika do učinkovitega sodnega varstva, zagotovljeno s 23. členom Ustave. Vendar pa tudi po oceni sodišča druge stopnje dejstva, da dolžnik, ki biva v nepremičnini, katere izpraznitev in izročitev je predmet izvršbe, pomladi leta 2026 zaključuje srednje šolanje in da mora za uspešen zaključek šolanja opraviti maturo, pomenijo okoliščine, ki jih je mogoče opredeliti kot posebno upravičene razloge, ki v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZIZ utemeljujejo odlog izvršbe v času, potrebnem, da dolžnik opravi maturo. V posledici oprave izvršbe in prisilne izselitve dolžnika iz zadevne nepremičnine v času dolžnikovih priprav na maturo oziroma samega opravljanja mature namreč dolžnik, ki si vse doslej očitno ni uredil nadomestnega bivališča, ne bi ostal le brez doma in strehe nad glavo, ampak bi to imelo za dolžnika tudi dolgoročnejše posledice, tj. zelo verjeten neuspeh pri zaključku srednjega šolanja oziroma pri opravi mature, kar bi, kot je pravilno izpostavil dolžnik, imelo tudi vpliv na njegovo nadaljnje življenje, tako z vidika nadaljnjega šolanja kot tudi z vidika možnosti zaposlitve in pridobivanja sredstev za preživljanje ter za rešitev stanovanjskega problema. Kljub dejstvu dolgotrajnosti predmetnega postopka in posledičnem posegu v upnikovo pravico do učinkovitega sodnega varstva je sodišče prve stopnje zato tudi po oceni sodišča druge stopnje utemeljeno zaključilo, da navedene posebne okoliščine na strani dolžnika pretehtajo nad interesi upnika, ki je gospodarska družba in nepremičnine ne potrebuje za svoje bivanje, in zato utemeljujejo odlog izvršbe. V tem kontekstu so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje predloga za odlog izvršbe ni presojalo z vidika interesov in pravic upnika. Okoliščina opravljanja mature, na katero se je skliceval dolžnik, pa predstavlja tudi novo dejstvo, ki ga dolžnik v prejšnjem predlogu za odlog izvršbe ni uveljavljal, zaradi česar pritožbene navedbe, da predlog za odlog temelji na istih okoliščinah kot predlog za odlog, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, in bi ga zato bilo treba zavreči, niso utemeljene.
Glede na okoliščine, na katerih je svoj predlog za odlog utemeljeval dolžnik (tj. priprava na maturo in opravljanje mature) in na katere se je sodišče prve stopnje utemeljeno oprlo v izpodbijanem sklepu, pa je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je odlog izvršbe utemeljen vse do 20. 8. 2026. Upoštevaje tudi zgoraj izpostavljeno pravico upnika do učinkovitega sodnega varstva v izvršilnem postopku in že več kot dveletno trajanje predmetnega postopka, prav tako pa tudi dejstvo, da je upniku s tem, ko dolžnik brez pravne podlage in kljub obstoju izvršilnega naslova za izpraznitev in izročitev nepremičnine zaseda upnikovo nepremičnino, poseženo tudi v njegovo ustavno varovano pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave), je odlog izvršbe iz navedenih razlogov lahko utemeljen le za čas do prenehanja okoliščin, ki utemeljujejo odlog, torej le za obdobje, v katerem bo dolžniku omogočeno, da opravi maturo, to pa je, glede na splošno znano dejstvo, da maturitetni izpiti v spomladanskem roku potekajo v maju in juniju, najdlje do konca junija 2026. Upnik v pritožbi utemeljeno graja razloge sodišča prve stopnje, da je imel vse od junija 2025, ko je postal pravnomočen sklep o zavrnitvi dolžnikovega predhodno podanega predloga za odlog izvršbe, možnost zahtevati izselitev dolžnika, pa je do vložitve ponovnega predloga za odlog izvršbe dne 20. 2. 2026 dolžniku dopuščal uporabo zadevne nepremičnine. Upnik je namreč že z vložitvijo predloga za izvršbo in z nasprotovanjem predhodno vloženim predlogom za odlog izvršbe dolžnika in tretjih jasno izkazal interes za opravo predmetne izvršbe. Čeprav takšen predlog niti ne bi bil potreben in je bil izvršitelj po pravnomočni zavrnitvi predloga za odlog izvršbe (in hkratni pravnomočni zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi) z izvršbo dolžan nadaljevati, pa je upnik v avgustu 2025 z vlogo, vloženo 29. 8. 2025, tudi izrecno predlagal nadaljevanje izvršbe, na podlagi česar je sodišče prve stopnje izvršitelja z dopisom z dne 5. 9. 2025 pozvalo, da pristopi k izvršilnim dejanjem. V nasprotju s stališčem sodišča prve stopnje na utemeljenost daljšega trajanja odloga tudi nimata nobenega vpliva ugotovitvi, da si je dolžnik ob koncu leta 2025 urejal financiranje za povratni odkup zadevne nepremičnine, ki naj bi se izvedel do konca leta 2025, in da se je upnik v mesecu decembru 2025 strinjal, da se z dejanji izselitve počaka do konca leta 2025, ki ju je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi izvršiteljevega obvestila sodišču z dne 2. 12. 2025. Kot upnik utemeljeno izpostavlja v pritožbi in kar je nenazadnje ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, si dolžnik takšnega financiranja do konca leta 2025 očitno ni uspel zagotoviti, nasprotnega pa dolžnik v odgovoru na pritožbo niti ni zatrjeval. Tudi v predlogu za odlog izvršbe se dolžnik na morebitno možnost odkupa nepremičnine ali na morebitna druga prizadevanja za ureditev stanovanjske problematike ni skliceval. Zgolj dejstvo, da bo dolžnik opravljal maturo, pa ne utemeljuje trajanja odloga po koncu junija 2026.
Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v točki I izreka spremenilo tako, da je dovoljeno trajanje odloga izvršbe skrajšalo do 30. 6. 2026, v presežku pa dolžnikov predlog za odlog izvršbe zavrnilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sodišče, če spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o stroških vsega postopka. Sodišče druge stopnje je v pritožbenem postopku sicer spremenilo izpodbijani sklep o odlogu in skrajšalo dovoljeni čas odloga, v posledici česar je bilo dolžnikovemu predlogu za odlog izvršbe le delno ugodeno (tj. do 30. 6. 2026 namesto, kot je predlagal dolžnik, za štiri mesece od odločitve sodišča o odlogu - tj. do 16. 7. 2026). Vendar pa navedeno, glede na to, da dolžnik tudi po spremembi izpodbijanega sklepa s predlogom za odlog izvršbe ni uspel le v sorazmerno majhnem delu, ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, da mora upnik svoje stroške odgovora na predlog za odlog izvršbe kriti sam (tretji odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato pritožbo upnika zoper točko II izreka izpodbijanega sklepa kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Upnik, ki si je s pritožbo prizadeval za spremembo izpodbijanega sklepa v smeri zavrnitev predloga za odlog izvršbe, je s pritožbo uspel zgolj delno, in sicer zgolj glede trajanja odloga, ki ga je sodišče druge stopnje z 20. 8. 2026 skrajšalo na 30. 6. 2026. Glede na takšno odločitev je sodišče druge stopnje na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.