Jedro

Pogoja za zahtevo KRA_VARPP - varovanje črede s pastirskimi psi po drugi alineji drugega odstavka 99. člena Uredbe KOPOP ni mogoče interpretirati na način, da je ta pogoj izpolnjen le v primeru, če so pastirski psi ves čas (neprekinjeno) fizično prisotni ob čredi v ograjenem pašniku ali v hlevu. Ob besedni razlagi določbe oziroma dikcije "stalna prisotnost" je treba upoštevati še logično pa tudi namensko razlago. Osnovni namen varovanja črede s pastirskimi psi je v preprečevanju napadov s strani velikih zveri in življenjsko izkustveno ni mogoče pričakovati, da bi moral biti pes ves čas (neprekinjeno) prisoten ob čredi, ki jo varuje, ne v ograjenem pašniku ne v hlevu. Odgovor na vprašanje, kaj pomeni pojem "stalna prisotnost", je vselej odvisen od posameznega primera (zlasti lokacije in psa samega). Ker je v prvem odstavku 99. člena Uredbe KOPOP celo izrecno predpisano, da mora biti pastirskim psom omogočeno prosto gibanje brez priveza, tudi ugotovitev kontrolorja, da se tožnikovi psi prosto sprehajajo, očitno ne pomeni kršitev zahteve KRA_VARPP po Uredbi KOPOP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33101-48799/2015/12 z dne 23. 5. 2016, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju organ prve stopnje) je na podlagi 18. člena Zakona o kmetijstvu, Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015 (v nadaljevanju Uredba IAKS) in Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (v nadaljevanju Uredba KOPOP), v zadevi uveljavljanja zahtev za kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) za leto 2015 (v nadaljevanju zahtevki KOPOP), z izpodbijano odločbo tožniku najprej ugodila zahtevek KOPOP iz naslova podpore KRA_VARPP - varovanje črede s pastirskimi psi za 51,59 hektarjev v višini 5.589,82 (1. točka izreka), nato za isti znesek zahtevek znižala iz naslova kataloga kršitev in kazni, tako da znaša znesek za izplačilo 0,00 EUR (2. točka izreka), zavrnila zahtevek KOPOP za 0,10 hektarjev (3. točka izreka), odločila, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (4. točka izreka) in še, da v postopku izdaje te odločbe posebni stroški niso nastali (5. točka izreka). V obrazložitvi odločbe organ prve stopnje navaja, da je bilo z upravnim pregledom ugotovljeno, da minimalna obtežba pri zahtevi KRA_VARPP odstopa do 0,1 GVT od spodnje meje 0,5 GVT travojedih živali na hektar kmetijskih površin, zato se plačilo zahtevka skladno s 151. členom in Prilogo 14 Uredbe KOPOP zniža za 5 %. Nadalje je bilo ugotovljeno, da se pri izvajanju zahteve KRA_VARPP čreda in pastirski psi ne nahajajo v ograjenem pašniku ali hlevu, zato se plačilo zahtevka KRA_VARPP, skladno s 151. členom in Prilogo 14 Uredbe KOPOP zniža za 40 %. Ker pastirski psi niso stalno prisotni ob čredi, pa je organ prve stopnje plačilo zahtevka KRA_VARPP, skladno s 151. členom in Prilogo 14 Uredbe KOPOP, zavrnil. V nadaljevanju organ prve stopnje še navaja, da je bila na prijavljeni površini z zahtevkom KRA_VARPP ugotovljena neupravičena raba, zaradi česar je ugotovljena površina kmetijske parcele manjša od 10 ar, zato se zahtevek za to površino, skladno s 151. členom Uredbe KOPOP, 27. členom Uredbe IAKS in prvim odstavkom 19. člena Uredbe 640/2014/EU, obravnava kot čezmerna prijava. Nepravilnost se nanaša na kmetijsko parcelo na ... S pregledom na kraju samem pa je bilo prav tako ugotovljeno, da je ugotovljena površina kmetijske parcele manjša od prijavljene, zato se razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino za posamezno skupino kmetijskih rastlin, skladno s 151. členom Uredbe KOPOP, 27. členom Uredbe IAKS in prvim odstavkom 19. člena Uredbe 640/2014/EU, obravnava kot čezmerna prijava, kar se nanaša na BLOK-ID: 11776556. 2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju organ druge stopnje) je z drugostopenjsko odločbo kot neutemeljeno v celoti zavrnilo pritožbo tožnika zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo.

3. Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo iz razlogov po 1. do 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Razlaga, zakaj po njegovem mnenju ne držijo ugotovitve kontrole. Njegovi trije psi slovenske avtohtone pasme kraški ovčar uspešno opravljajo naloge varovanja črede pred napadi zveri, saj na njegovem kmetijskem gospodarstvu napadov oziroma pokolov živali ni (v dokaz prilaga različne izjave). Opozarja na namen KOPOP in ukrepa KRA_VARPP, ki je v zagotavljanju ravnovesja med rejo domačih živali in populacijo velikih zveri (rjavega medveda in volka), gre pa tudi za ohranjanje kvalifikacijskih travniških habitatnih tipov in vrst na območjih Natura 2000. Njegovi psi so cepljeni in stalno prisotni ob čredi. Interpretacija upravnega organa na podlagi dobesednega razumevanja relevantnega določila iz Uredbe KOPOP ni življenjska. Če so psi za kratek čas fizično izven pašne ograje, to ne pomeni, da čreda ni varovana. Navaja, da je po novejši Uredbi KOPOP za leto 2016 zahtevano, da so psi prisotni v bližini črede in ne več nujno za ogrado. Tožnik se sklicuje tudi na mnenje kinološkega društva in izpostavlja, da je treba v upravnem postopku ugotoviti resnično dejansko stanje. Sodišču primarno predlaga, naj tožbi ugodi in prvostopenjsko odločbo odpravi ter v celoti ugodi njegovemu zahtevku iz naslova KOPOP za leto 2015 - ukrep KRA_VARPP. Podredno predlaga, naj sodišče prvostopenjsko odločbo odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponoven postopek z navodilom, da se njegovemu zahtevku v celoti ugodi. V obeh primerih zahteva povračilo stroškov postopka v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka je sodišču poslala upravni spis in odgovor na tožbo, v katerem prereka kot neutemeljene vse tožbene navedbe. Poudarja, da je treba v okviru izvajanja zahteve KRA_VARPP tudi zagotoviti stalno prisotnost pastirskih psov ob čredi, znotraj ograjenega pašnika ali v hlevu. Tožnik ni z ničemer utemeljil ali dokazal izpolnjevanja tega pogoja, njegova tožbena zatrjevanja so pavšalna. Dejansko stanje na kontrolah je bilo pravilno in popolno ugotovljeno. Tožnik rezultatom kontrole ne nasprotuje s konkretnimi ugovori oziroma dokazi, ki bi predstavljali izpodbijanje teh ugotovitev, niti ne ugovarja, da zapisnik ne bi bil pravilno sestavljen. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba je utemeljena.

6. V predmetni zadevi je sporna odločitev organa prve stopnje, da tožnik ni upravičen do plačila izvajanja zahteve KRA_VARPP: Varovanje črede s pastirskimi psi, ki sodi po Uredbi KOPOP v okvir Operacije Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri, ker naj ne bi bil izpolnjen pogoj iz druge alineje drugega odstavka 99. člena Uredbi KOPOP, da morajo biti pastirski psi stalno prisotni ob čredi, znotraj ograjenega pašnika ali v hlevu. Tožnik temu nasprotuje, torej trdi, da je ta pogoj bil izpolnjen.

7. Dejansko stanje, ugotovljeno v postopku izdaje prvostopenjske odločbe, kaže, da je bilo v okviru kontrolnega pregleda površin in zahtevkov pri tožniku dne 28. 10. 2015 med drugim ugotovljeno, da: - se neposredno varovanje črede pred napadi velikih zveri izvaja z najmanj tremi pastirskimi psi; - je pastirskim psom omogočeno prosto gibanje brez priveza; - pastirski psi niso stalno prisotni ob čredi; - pastirski psi niso ob čredi znotraj ograjenih pašnikov ali v hlevu; - pastirski psi so cepljeni proti steklini, za kar kmetijsko gospodarstvo poseduje dokazila. To je navedeno v zapisniku o kontrolnem pregledu dne 28. 10. 2015 in dne 10. 11. 2015 (št. zapisnika 100333305/KOPOP/1/1, št. zadeve 33101-4879912015), ki je del upravnega spisa in v katerem je med opombami kontrolor navedel, da "pastirski psi v času kontrole niso bili stalno prisotni ob čredi" ter da je čreda "ograjena z eno žico in se psi lahko prosto sprehajajo po KMG", kar naj bi dokazovala slika v prilogi zapisnika. Tožnik je podal pripombe na zapisnik, in sicer, da se ne strinja glede ugotovljenih zahtev po zapisniku "KRA_VARPP_4.0" (tj. glede stalne prisotnosti pastirskih psov ob čredi) in "KRA_VARPP_5.0" (tj. glede prisotnosti pastirskih psov ob čredi znotraj ograjenih pašnikov ali v hlevu), saj da psi primerno varujejo čredo. Na opisani dejanski podlagi je organ prve stopnje zaključil (in organ druge stopnje mu je v celoti pritrdil), da tožnik ni izpolnil zahtev v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 99. člena Uredbe KOPOP.

8. Sodišče sodi, da je organ prve stopnje glede na ugotovljena pravno relevantna dejstva in okoliščine napačno uporabil materialno pravo. Pogoja za zahtevo KRA_VARPP - varovanje črede s pastirskimi psi po drugi alineji drugega odstavka 99. člena Uredbe KOPOP namreč ni mogoče interpretirati na način, da je ta pogoj izpolnjen le v primeru, če so pastirski psi ves čas (neprekinjeno) fizično prisotni ob čredi v ograjenem pašniku ali v hlevu. Ob besedni razlagi določbe oziroma dikcije "stalna prisotnost" je treba upoštevati še logično pa tudi namensko razlago, ki obe govorita v prid takšni razlagi, kot jo v tožbi ponuja tožnik. Osnovni namen varovanja črede s pastirskimi psi je v preprečevanju napadov s strani velikih zveri in življenjsko izkustveno ni mogoče pričakovati, da bi moral biti pes ves čas (neprekinjeno) prisoten ob čredi, ki jo varuje, ne v ograjenem pašniku ne v hlevu. Odgovor na vprašanje, kaj pomeni pojem "stalna prisotnost", je vselej odvisen od posameznega primera (zlasti lokacije in psa samega). Ker je v prvem odstavku 99. člena Uredbe KOPOP celo izrecno predpisano, da mora biti pastirskim psom omogočeno prosto gibanje brez priveza, tudi ugotovitev kontrolorja, da se tožnikovi psi prosto sprehajajo, očitno ne pomeni kršitev zahteve KRA_VARPP po Uredbi KOPOP. Argumentacija upravnih organov je v konkretnem primeru torej sama po sebi pravno in dejansko nevzdržna. Kolikor toženka v odgovoru na tožbo vztraja, da tožnik svojih trditev ni konkretiziral in dokazal, sodišče te navedbe zavrača iz razloga, ker že dejansko stanje, kot ga je ugotovil kontrolor, ne daje podlage za ugotovitev kršitve druge alineje drugega odstavka 99. člena Uredbe KOPOP. Kolikor toženka v odgovoru na tožbo odgovarja na navedbe tožnika, da je nerealno pričakovati, da bo pes vseskozi za ograjo ali v hlevu, s tem, da je imel tožnik možnost podati pripombe in izpodbijati ugotovitve kontrolorja, pa sodišče še dodaja, da v konkretnem primeru ne gre za dejanske nepravilnosti, pač pa za napačno uporabo materialnega prava. Pri kontroli ugotovljeno dejansko stanje na dan 28. 10. 2015, kot je potrjeno v zapisniku, očitno ne kaže, da tožnikovi pastirski psi ne bi varovali črede.

9. Pogoj, določen v Uredbi KOPOP, da morajo biti pastirski psi stalno prisotni ob čredi, znotraj ograjenega pašnika ali v hlevu, je treba v bistvenem razumeti tako, da se izplačila iz zahteve KRA_VARPP - varovanje črede s pastirskimi psi lahko upravičeno uveljavlja, če pastirski psi, ki se jih pri tem upošteva, dejansko varujejo čredo, torej so tega sposobni in jim je to omogočeno, pri čemer je s tem povezana okoliščina, da se pastirski psi nahajajo v neki določeni oddaljenosti od črede (živali, ki jih varujejo), ta pa je v ograjenem pašniku ali v hlevu, tako da so z njo povezani v tem pomenu, da lahko nadzorujejo dogajanje. V tej luči je predpisana zahteva po stalni prisotnosti ob čredi, ki pa ne pomeni dobesedno časovno neprekinjene prisotnosti, saj imajo pastirski psi tudi sami fiziološke in etološke potrebe (lastnik oziroma skrbnik mora skrbeti za dobro počutje živali), ustrezno jim mora biti zagotovljena svoboda gibanja (kar jasno izhaja iz prvega odstavka 99. člena Uredbe KOPOP), idr. Druge alineje drugega odstavka 99. člena Uredbe KOPOP torej ni mogoče uporabiti dobesedno in tako strogo, kot je to storil organ prve stopnje.

10. Izpodbijana odločba torej temelji na napačni uporabi druge alineje drugega odstavka 99. člena Uredbe KOPOP, zato je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in odločbo glede na vsebinsko povezanost vseh točk izreka odpravilo v celoti. Po tretjem in četrtem odstavku istega člena vrača sodišče zadevo organu prve stopnje v ponoven postopek, v katerem bo organ vezan na v tej sodbi izraženo oziroma navedeno pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava. Tožnik je sicer predlagal, naj sodišče s sodbo odloči v sporu polne jurisdikcije, vendar po presoji sodišča za to ni izpolnjen noben razlog iz 65. člena ZUS-1. 11. Odločitev je sodišče sprejelo na podlagi trditvene podlage strank, izpodbijanih odločb ter podatkov iz dokumentacije upravnega spisa, v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Vse navedbe strank je sodišče vzelo na znanje, izrecno pa se je opredelilo do tistih, ki so pravno relevantne in ključne za odločitev v tem upravnem sporu.

12. Izrek o stroških in njihovi višini temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanem Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Tožnik je s tožbo uspel, zadeva je bila rešena na seji, v postopku pa ga ni zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zato mu je sodišče, skladno z določbo prvega odstavka 3. člena Pravilnika, priznalo stroške v višini 15,00 EUR. Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).