Jedro

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzete izjave pritožnika so bodisi takšne, da izražajo splošen prezir do sodstva, ali pa so neprimeren osebni napad na sodnico, ki je v zadevi meritorno odločila, z nedostojnimi, žaljivimi izrazi, ki nimajo nobene zveze z odločitvijo v sodbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženca kaznovalo z denarno kaznijo 100,00 EUR ter mu naložilo, da jo mora v roku 30 dni plačati na račun Okrajnega sodišča v Ljubljani.

2. Toženec se proti temu sklepu pritožuje in smiselno predlaga pritožbenemu sodišču, da ga razveljavi ter mu povrne škodo in stroške. V pritožbi, ki je obširna in mestoma težko razumljiva, so številni očitki sklepu. Med ostalim trdi, da je sodišče zaščitilo sodnico, ki je zmotno in napačno presodila zadevo. Odločitev predstavlja samovoljo ali teror nad državljani, ki niso poslušni in imajo pripombe na delo sodnikov. Toženec je izrazil samo svoje mnenje, uporabil je odprt, pošten, žargonski besednjak, ker ne zna pisati hinavsko in priliznjeno. Sodišče žali pritožnika, ki je sam v tej zadevi oškodovanec. Sodba je žalitev za vse izobražene kolege, toženec jo bo posredoval drugim pravnim strokovnjakom in inštitucijam. Še vedno je prepričan v sum goljufije in povezave sodnice z odvetnikom zavarovalnice, ki ga pozna še iz drugih zadev. Kazen ogroža njegovo mesečno preživetje, opozarja na pogoje za oprostitev sodne takse v spisu. Sodišču predlaga, naj najprej samo ponovno preuči in pretehta sodbo, ki je velika sodna zmota, samovolja sodne moči in daje krivcem njegov pošteni denar. Da se počuti sodnica užaloščena, je njena osebna stvar, njena skrb, dokler ne bo znala samokritično delati in razmišljati ter pravilno presojati.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obravnavani sklep temelji na določbah prvega odstavka 109. člena v zvezi s tretjim do sedmim odstavkom 11. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki so bile v veljavi ob njegovi izdaji. Pravdno sodišče tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku, kaznuje z denarno kaznijo do 1.300,00 EUR. Namen te določbe je varovati zaupanje v sodstvo ter ugled ter avtoriteto sodstva; ne konkretnega sodnika in sodišča, pač pa sodne veje oblasti v celoti.1 Izjav, ki bi stranki lahko koristile pri obrambi pravic v postopku, ne sme podajati na nedostojen in žaljiv način. Kritiko konkretne sodne odločbe ali ravnanje sodišča je vedno mogoče podati na način, ki hkrati ne zmanjšuje ugleda sodišča ali celotnega sodstva ali ki ni noben oseben napad na sodnikovo sposobnost za opravljanje sodniške službe.2

5. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzete izjave pritožnika so bodisi takšne, da izražajo splošen prezir do sodstva, ali pa so neprimeren osebni napad na sodnico, ki je v zadevi meritorno odločila, z nedostojnimi, žaljivimi izrazi, ki nimajo nobene zveze z odločitvijo v sodbi (npr. o pravnem goljufanju toženca, o sumu korupcije med sodnico in odvetniško družbo nasprotne stranke, o sodbi kot sodnem skrpucalu, ki pooseblja neznanje in ima jasen sum korupcije z zavarovalnico, o balkanizaciji sodnega kadra, sodišč, predsedniku sodišča pa predlaga, naj preveri svoje sodnice, kako kokodakajo, sodnici pa naj se odvzame akt pristojnosti...). Tovrstne izjave toženca v pritožbi zoper sodbo in vlogi z dne 4. 5. 2017 niso v nikakršni povezavi z obrambo toženčevih pravic v postopku in niso namenjene kritiki dejanskih in pravnih zaključkov prvostopenjskega sodišča v sodbi. Če se toženec z odločitvijo sodišča ne strinja, ker ni njemu v korist, bi lahko svoje argumente uveljavljal v pritožbi prav tako kritično in ostro, vendar dostojno in spoštljivo, tako da se ohranja ugled in avtoriteta sodišča. 6. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da toženčeve žaljive izjave v obeh vlogah terjajo izrek denarne kazni. Preizkus višine denarne kazni je pritožbeno sodišče opravilo po uradni dolžnosti, pri tem pa ugotovilo, da je ta primerna upoštevaje okoliščine primera, to je na eni strani teža in stopnja žaljivosti in na drugi strani slabo premoženjsko stanje toženca.

7. Ker niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Odločba USRS U-I-145/03 z dne 23. 6. 2005. 2 Več o tem: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, komentar dr. A. Galiča k 109. členu.