Jedro

Pojmov javna cesta in javna pot ni mogoče enačiti, kar pomeni, da če je zakonski pogoj za izkazovanje komunalne opremljenosti zemljišča dostop do javne ceste, kot v obravnavanem primeru, tega ni mogoče enačiti z dostopom do javne poti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Škofja Loka št. 351-267/2015-8 z dne 6. 1. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Upravna enota Škofja Loka je kot prvostopenjski organ v obnovljenem postopku z izpodbijano 1. točko odločbe pustila v veljavi gradbeno dovoljenje št. 351-353/2014-18 z dne 23. 3. 2015, izdano investitorju A.A. (prizadeta stranka v temu upravnem sporu).

2. V obrazložitvi navaja, da je bila obnova postopka dovoljena s sklepom z dne 26. 11. 2015 v obsegu, da se postopka kot stranski udeleženci udeležujejo tudi predlagatelji, med njimi tudi tožnik. V obnovljenem postopku je bilo ugotovljeno, da je med strankami sporno, ali je zagotovljen dostop do javne ceste, saj je iz podatkov GURS razvidno, da dostop do javne ceste s parcele investitorja št. 140/5 k.o. ... poteka po javnem dobru - zemljišču parc. št. 455 iste k.o. zgolj v določenem delu te parcele, nato se pot nadaljuje proti severozahodu po parceli 133/17 k.o. ..., katere solastnik je tožnik. Dalje poteka pot po zemljiščih, ki so v zasebni lasti in sicer preko parcel 133/18, 133/71, obe k.o. ..., katerih solastniki so vlagatelji obnove ter po parceli 466/7 iste k.o., ki je v izključni lasti B.B. Toženka se z navedbami predlagateljev, da JP 901721 „Hrastnica - Kamnar“ poteka le delno po javnem dobru, v preostalem delu pa po zemljiščih, ki so v solasti fizičnih oseb, strinja, vendar se ji zdi nepomembno dejstvo, v kolikšnem delu poteka javna pot po javnem dobru. Bistveno je, da ima objekt prizadete stranke zagotovljeno komunalno opremljeno zemljišče, kar se odraža z zagotovljenim dostopom do javne ceste, torej na parcelo 455 k.o. ..., kar potrjuje tudi soglasje Občine Škofja Loka o priključitvi. Poleg tega je iz gradbenega dovoljenja razvidno, da ima zemljišče, na katerem je dovoljena gradnja, neposreden stik z javno cesto. Zgolj to, da javna cesta morda poteka tudi po zemljiščih v lasti fizične osebe, pa ne more biti predmet izpolnjevanja pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja na zemljišču investitorja. Pri tem se sklicuje na sodbo naslovnega sodišča I U 662/2011. 3. Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo.

4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da toženka s svojim stališčem zlorablja institut povezave zemljišča objekta prizadete stranke z javnim cestnim omrežjem, saj po njenem zadošča, da prizadeta stranka s svoje parcele stopi na eno javno zemljišče, v konkretnem primeru na parcelo 455, ki pa ne predstavlja javnega cestnega omrežja, ampak gre zgolj za parcelo tik ob investitorjevi parceli, ki jo je prizadeta stranka sama dala Občini Škofja Loka v javno uporabo. Javno cestno omrežje predstavlja javno cesto št. 1203/1 k.o. ..., do katere pa ima investitor dostop le preko tožnikovih solastnih parcel. Poudarja, da kategorizirana občinska pot JP 901272 poteka po zasebnih zemljiščih in se ne šteje kot javna pot, kot to razlaga toženka. Sklicuje se na stališča Ustavnega sodišča, iz katerih izhaja, da kategorizacija cest sama po sebi nima razlastitvenih učinkov. Predlaga, naj se odločbi prvostopenjskega in drugostopenjskega organa v celoti odpravita oziroma podrejeno, naj se izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne toženki v ponovni postopek, v vsakem primeru pa zahteva povrnitev stroškov postopka.

5. Toženka in prizadeta stranka na tožbo nista odgovorila.

6. Tožba je utemeljena.

7. ZGO-1 v 7. točki prvega odstavka 66. člena ZGO-1 med drugim zahteva, da preden upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje za gradnjo novega objekta, mora preveriti tudi, ali iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna oskrba objekta. Navedeni pogoj je bil uveljavljen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS št. 127/2007, ZGO-1B). Po drugem odstavku navedene določbe vključuje minimalna komunalna oskrba stanovanjske stavbe tudi dostop do javne ceste.

8. V zadevi je sporno, ali je prizadeta stranka izkazala dostop do javne ceste.

9. Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi toženke, da objekt prizadete stranke izpolnjuje pogoj dostopa do javne ceste, saj se zemljišče predmetne gradnje parc. št. 140/5 k.o. ... priključi na občinsko javno pot JP 901721 na parc. 455 k.o. ..., ki je javno dobro, ne glede na to, da ta v drugem delu poteka tudi po zemljiščih, ki so v zasebni lasti (tudi tožnikovi).

10. V času začetka veljavnosti ZGO-1B veljavni Zakon o javnih cestah (ZJC) je v drugem odstavku 14. člena določal, da je javna cesta tista prometna površina, ki jo je pristojni organ v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razglasil za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in ob pogojih, določenimi z zakonom in drugimi predpisi, v 14. odstavku istega člena pa je določal, da je javna pot občinska cesta, ki ne izpolnjuje v predpisu iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena tega zakona določenih minimalnih elementov za lokalno cesto ali pa je namenjena samo določenim vrstam udeležencev v prometu (krajevne in vaške ceste ali poti, poti za pešce, kolesarje, jezdece, gonjače in podobne).

11. Podobno določa tudi sedaj veljavni Zakon o cestah (ZCes-1), in sicer v prvem odstavka 2. člena določa, da je javna cesta cesta, ki jo država ali občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi (24. točka), javna pot pa je občinska javna cesta, ki ne izpolnjuje meril za kategorizacijo kot lokalna cesta in je namenjena navezovanju prometa na javne ceste enake ali višje kategorije (25. točka).

12. Iz navedenega izhaja, da pojmov javna cesta in javna pot ni mogoče enačiti, kar pomeni, da če je zakonski pogoj za izkazovanje komunalne opremljenosti zemljišča dostop do javne ceste, kot v obravnavnem primeru, tega ni mogoče enačiti z dostopom do javne poti.

13. Ker je, kot rečeno, pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja dostop novogradnje do javne ceste, ki naj bi po tožnikovih navedbah potekal po njegovih zemljiščih, tega pa toženka zaradi napačne uporabe materialnega prava ni ugotavljala, ampak je ugotovila zgolj dostop novogradnje do javne poti, je ostalo dejansko stanje v delu, ki je za odločitev bistveno, torej, ali ima sporna gradnja izkazan dostop do javne ceste, ne da bi se posegalo v tožnikova zemljišča, nepopolno ugotovljeno. Sodišče še pripominja, da je šlo v zadevi I U 662/2011, na katero se sklicuje toženka, za drugačen primer, kot je obravnavani, saj je v navedenem primeru investitorjevo zemljišče mejilo na kategorizirano javno cesto, in ne na javno pot, kot v obravnavanem primeru.

14. Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovnem postopku mora toženka ugotoviti, ali ima novogradnja prizadete stranke dostop do javne ceste predviden preko zemljišč predlagateljev obnove. Če bo ugotovila, da ima, mora prizadeto stranko pozvati, naj priloži ustrezno listino, s katero dokazuje legalnost dostopa do javne ceste preko navedenih zemljišč. Če prizadeta stranka listine ne bo predložila, bo to razlog za razveljavitev gradbenega dovoljenja, saj prizadeta stranka pogoja dostopa do javne ceste ne izpolnjuje, iz listin v spisu pa izhaja, da je sporni objekt že zgrajen. Razveljavitev gradbenega dovoljenja v skladu z drugim odstavkom 281. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) pomeni, da na podlagi tega gradbenega dovoljenja ne morejo nastati nobene nadaljnje pravne posledice, ne odpravijo pa se pravne posledice, ki so iz nje že nastale.

15. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).