Jedro

Kot je poudaril pritožnik, mu je upraviteljičina pomočnica dala navodilo, naj vsak mesec poroča o (vsaj) dveh prošnjah, ki jih je poslal možnim delodajalcem v zvezi z iskanjem zaposlitve. Pojasnil je tudi, da je upraviteljici poslal predvsem tiste prošnje, za katere bi ta zlahka preverila možne delodajalce, saj so bile objavljene na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije. Glede na to, da je upraviteljica tako imela možnost preveriti, ali je dolžnik pri navedenih delodajalcih res iskal zaposlitev, je bil z dolžnikovimi poročili dosežen namen zakonske določbe tretje alineje drugega odstavka 401. člena ZFPIPP, ki je v tem, da upravitelj lahko nadzira, ali stečajni dolžnik izpolnjuje svojo dolžnost aktivnega iskanja zaposlitve.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor proti odpustu obveznosti zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper sklep se je pritožil stečajni dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in predlagal, naj ga višje sodišče spremeni oziroma podrejeno, naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upraviteljica je ugovor proti odpustu obveznosti vložila (drugi odstavek 402. člena ZFPPIPP in 2. točka prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP), ker stečajni dolžnik kljub njenemu pozivu k izpolnjevanju obveznosti v preizkusnem obdobju svojih obveznosti ni izpolnil in je s tem ravnal v nasprotju z 2. točko prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP, po kateri si mora stečajni dolžnik med preizkusnim obdobjem v primeru, če ni zaposlen in je sposoben za delo, prizadevati, da najde zaposlitev, ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati, in mora upravitelju mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.

6. V času preizkusnega obdobja dolžnika pri izpolnjevanju njegovih obveznosti nadzira upravitelj (drugi odstavek 402. člena ZFPPIPP), to pa lahko stori le, če za to poskrbi dolžnik sam s tem, da upravitelju redno poroča, med drugim tudi o svojih aktivnostih glede iskanja zaposlitve, če je brezposeln.

7. Stečajni dolžnik je na naroku za obravnavanje ugovora proti odpustu obveznosti pojasnil, da upraviteljičinega poziva (e-mail sporočila) ni prejel oziroma ga ni našel med svojimi e-maili, priznal pa je, da je (v spornem obdobju) očitno pozabil na pošiljanje poročil upraviteljici, svojo obveznost pa je izpolnil naknadno.

8. Višje sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da dolžnik ni izpolnil svoje dolžnosti poročanja tako, kot bi moral, in sicer ni pravočasno izpolnil svoje obveznosti za mesece: december 2020, januar 2021 in februar 2021. Dolžnik sicer trdi, da je poročilo za december 2020 poslal januarja 2021 in da je "dva tedna pred narokom" poslal poročila za januar, februar in marec 2021, vendar je upraviteljica to zanikala, dolžnik pa za svoje trditve ni predložil dokazov. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, bi bilo decembrsko poročilo (če bi o njem dolžnik predložil dokaze) sicer pravočasno, zagotovo pa nista pravočasni poročili za januar in februar 2021. Tega tudi pritožba ne zanika, opozarja le, da je izpodbijani sklep, glede na to, da je dolžnik večino preizkusne dobe (35 mesecev) ustrezno poročal o iskanju zaposlitve, do dolžnika prestrog.

9. Drži, kot je zapisalo sodišče prve stopnje, da nepravočasnosti poročil ne opravičuje to, da dolžnik upraviteljičinega e-maila (z dne 6. 1. 2021) naj ne bi videl. Dolžnik je namreč tisti, ki mora paziti na redno izpolnjevanje svojih obveznosti, sicer mora nase prevzeti tudi posledice svoje neaktivnosti.

10. Ne glede na povedano pa višje sodišče ocenjuje, da je (kot vedno) pri odločitvi potrebno upoštevati okoliščine konkretnega primera. Iz upraviteljičinih poročil izhaja, da je med preizkusnim obdobjem redno preverjala izpolnjevanje dodatnih obveznosti, ki jih mora stečajni dolžnik izpolnjevati v skladu s 401. členom ZFPPIPP, in da vse do decembra 2020 ni odkrila nobene nepravilnosti. Dolžnik je torej ves (preostali) čas preizkusne dobe (od 3. 4. 2018 do decembra 2020) primerno in pravočasno poročal o svojih aktivnostih v zvezi z iskanjem zaposlitve.

11. Kot je poudaril pritožnik, mu je upraviteljičina pomočnica dala navodilo, naj vsak mesec poroča o (vsaj) dveh prošnjah, ki jih je poslal možnim delodajalcem v zvezi z iskanjem zaposlitve. Pojasnil je tudi, da je upraviteljici poslal predvsem tiste prošnje, za katere bi ta zlahka preverila možne delodajalce, saj so bile objavljene na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije (ZZRS). Glede na to, da je upraviteljica tako imela možnost preveriti, ali je dolžnik pri navedenih delodajalcih res iskal zaposlitev, je bil z dolžnikovimi poročili dosežen namen zakonske določbe tretje alineje drugega odstavka 401. člena ZFPIPP, ki je v tem, da upravitelj lahko nadzira, ali stečajni dolžnik izpolnjuje svojo dolžnost aktivnega iskanja zaposlitve.

12. Višje sodišče zato ocenjuje, da ugotovljena kršitev (ob upoštevanju dolžnikovih pojasnil v zvezi z e-mail naslovi, njegovega rednega poročanja v pretežnem delu preizkusne dobe, tega, da je dolžnik manjkajoča poročila poslal naknadno, ter dejstva, da je znesek dolžnikovih obveznosti dokaj nizek (23.000,00 EUR)) ni takšna, da si zato dolžnik ne bi zaslužil odpusta obveznosti.

13. Pritožnik opozarja, da je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnikova poročila niso bila zadostna in da to dokazuje, da se ni dovolj trudil za iskanje zaposlitve, višje sodišče pa ugotavlja, da sklep sodišča prve stopnje ne temelji (le) na navedeni pomanjkljivosti, temveč je s tem le dodatno utemeljilo svojo odločitev.

14. Dolžniku je tako očitalo tudi, da njegovo iskanje zaposlitve ni bilo "aktivno", višje sodišče pa ugotavlja, da pri tem ni pojasnilo, kaj naj bi to pomenilo, verjetno pa to, da ni bilo takšno, da bi bilo bolj uspešno od dolžnikovega (skoraj popolnoma) neuspešnega. Višje sodišče se s tem sicer strinja, prav tako tudi s pripombo sodišča prve stopnje, da ga "preseneča", da dolžnik (razen v novembru 2020) ni našel službe, čeprav nima zdravstvenih težav, ima srednješolsko izobrazbo (živilski tehnik) in je bil ob začetku preizkusnega obdobja star šele 40 let. Prav tako sodišče prve stopnje utemeljeno opozarja, da se od stečajnega dolžnika pričakuje, da sprejme kakršnokoli ponujeno zaposlitev, tudi če ne ustreza stopnji njegove izobrazbe. Vendar pa navedeno razmišljanje sodišča prve stopnje nima podlage v ugovoru stečajne upraviteljice. Ta je v ugovoru le skopo navedla, da stečajni dolžnik, kljub njenemu pozivu k izpolnjevanju obveznosti v preizkusnem obdobju, teh ni izpolnil in je s tem kršil svoje obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP, v dopolnitvi ugovora (po pozivu sodišča) pa je pojasnila, da je ugotovila, da dolžnik v mesecih december 2020, januar in februar 2021 ni bil zaposlen, v tem času pa ji ni poročal o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.

15. Res je, da je dolžnik ves čas postopka pošiljal upraviteljici več ali manj enake prošnje za službo, ki jih je pošiljal potencialnim delodajalcem, vendar pa, kot je višje sodišče navedlo že prej, upraviteljica na prejeto ni imela pripomb_._

16. Da je poročila prejela (dne 3. 5. 2021, dan pred izvedbo naroka), je upraviteljica potrdila v "Izjavi upravitelja na zapisnik naroka o ugovoru proti odpusti obveznosti" z dne 11. 5. 2021, to je po izvedenem naroku dne 4. 5. 2021. Šele takrat je upraviteljica navedla, da iz vsebine poročil, ki jih je priložila vlogi, po njenem mnenju ne izhaja, da bi dolžnik izkazal, da bi aktivno iskal zaposlitev oziroma da bi si ustrezno prizadeval, da jo najde. Upraviteljica pa svojega očitka tudi ni konkretizirala: tako ni navedla, česa po njenem mnenju dolžnik ni storil oziroma ni storil pravilno. Dolžnik je pošiljal prošnje za delo na naslove delodajalcev, ki so svoje potrebe objavljali na ZZRS, upraviteljica pa ne navaja, da bi navedeno preverjala oziroma da bi ob opravljanju nadzora kadarkoli nasprotovala dolžnikovemu načinu poročanja.

17. Ob upoštevanju vsega navedenega je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovor proti odpustu obveznosti zavrnilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.