Jedro

Tudi po oceni pritožbenega sodišča obstoji izključna krivdna odgovornost zavarovanca toženke na podlagi prvega odstavka 131. člena OZ, saj glede na razloge, ki jih je v točki 23 obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo sodišče prve stopnje, tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožniku ni mogoče pripisati soprispevka k nastali škodi. Po prepričanju pritožbenega sodišča je tožnik v dani situaciji ravnal tako, kot bi ravnal vsak povprečni uporabnik pohodne površine - pločnika v zimskih razmerah, ko je bil ta zasnežen in poledenel. Od tožnika, ki je bil na poti v službo in se je sicer zavedal možnosti za zdrs na neočiščeni in neposipani pohodni površini, saj je zato po lastnem preudarku izbral pot, za katero je menil, da je ustreznejša, tudi nikakor ni mogoče zahtevati skrbnosti, ki presega skrbnost običajnega povprečnega posameznika zaradi njegovega poklica1, saj poklic tožnika ni v nobeni povezavi s tožnikom kot uporabnikom pohodne površine.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka in tožena stranka sami nosita nastale jima stroške v pritožbenem postopku.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnik) 1.622,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 5. 2014 dalje do plačila, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je tudi, da je tožnik v istem roku dolžan toženki povrniti nastale pravdne stroške v znesku 179,08 EUR.

2. Zoper tako odločitev sodišča prve stopnje se pravočasno pritožujeta obe pravdni stranki.

3. Zoper zavrnilni del sodbe se pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da je sodišče napačno tolmačilo tožnikovo izpovedbo, da ima visok bolečinski prag v smislu, kot da bolečin ni imel več kot 10 dni, kolikor je jemal protibolečinska zdravila. Pri odmeri odškodnine za telesne bolečine tako sploh ni upoštevalo strokovnega izvedenskega mnenja medicinske stroke z nedopustno obrazložitvijo, da je izvedenec, ki je sicer ugotovil daljše obdobje trajanja telesnih bolečin, izhajal iz povprečnega oškodovanca. Ker izvedenec, kot strokovnjak medicinske stroke, ni ugotovil kakršnihkoli izjem pri tožniku, bi moralo sodišče pri odmeri višine odškodnine za fizične bolečine upoštevati oceno intenzitete in trajanja bolečin, kot jih je ugotovil izvedenec, katerega mnenje sta povzeli obe pravdni stranki. Izvedenec je nadalje navajal, da je poškodba verjetno za nekaj mesecev poslabšala že tako prisotne kronične težave s že prisotno parezo facialisa, kar bi sodišče prve stopnje prav tako pri odmeri odškodnine moralo upoštevati, upoštevati pa bi moralo tudi nelagodja in nevšečnosti med zdravljenjem, ki so dokumentirane s priloženo medicinsko dokumentacijo. Zaradi navedenega bi po mnenju tožnika sodišče moralo tožniku za pretrpljene telesne bolečine in prestane nevšečnosti med zdravljenjem odmeriti pravično odškodnino v višini vsaj 2.500,00 EUR.

- Tudi za prestani strah bi ob upoštevanju tožnikovih navedb in mnenja izvedenca morala biti tožniku odmerjena odškodnina v višini vsaj 456,59 EUR.

- Tožnik tudi meni, da je upravičen do celotnega zneska odškodnine za materialno škodo iz naslova prevoznih stroškov v zvezi z zdravljenjem v višini 165,13 EUR in ne le v višini 22,72 EUR, kot mu jih je priznalo sodišče prve stopnje.

- Tožnik zato pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da toženki naloži, da je tožniku dolžna plačati znesek 3.121,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 5. 2014 dalje do plačila ter mu povrniti pravdne stroške po odmeri sodišča z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila. Tožnik priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

4. Toženka izpodbija obsodilni del sodbe, in sicer odločitev sodišča prve stopnje, da tožnik ni z ničemer prispeval k nastanku škode v smislu določila 171. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Toženka namreč meni, da je glede na tedanje vremenske razmere, kot jih je tožnik zatrjeval in o njih izpovedal, ugotoviti, da ni šlo za tožniku neznano stanje. Šlo je za povsem običajno tipično vremensko situacijo, v takem stanju pa je bilo tožniku stanje pohodne površine znano. Po prepričanju toženke je od vsakega posameznika pričakovati, da bo zato namenil ustrezno pozornost in skrbnost pri gibanju po zasneženi površini, saj mu zimska nevarnost ni ostala neznana. Celo za mesto, kjer je padel, je vedel, da je bil debelejši sloj ledu, ker je tam odtekala voda. Ob previdnosti, kot jo zatrjuje tožnik, do padca ne bi moglo priti. Ne gre spregledati, da je tožnik policist - kriminalist, kar pomeni, da bi se zanj lahko terjalo ravnanje s skrbnostjo, ki presega skrbnost običajnega povprečnega posameznika. Vendar bi že ravnanje s povprečno skrbnostjo, ki se pričakuje od vsakega človeka, po prepričanju toženke škodni dogodek lahko preprečilo. Od vsakega pešca je utemeljeno pričakovati, da je pozoren na površino, po kateri hodi ter temu prilagodi svoje gibanje, kar je tožnik zanemaril ter zato soprispeval k nastanku škodnega dogodka v višini 50 %.

- Glede na obrazloženo toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da odloči o deležu tožnikove odgovornosti skladno s pritožbenimi zavzemanji. Toženka priglaša tudi stroške v pritožbenem postopku.

5. Tožnik je na pritožbo toženke odgovoril in se zavzema za njeno zavrnitev.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je prav tako pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, zato pritožbeno sodišče kot pravilne povzema vse ugotovitve sodišča prve stopnje in v utemeljitev sodbe še navaja kot sledi.

8. Sodišče prve stopnje je v postopku odmerilo tožniku odškodnino za v škodnem dogodku dne 30. 1. 2014 nastalo nematerialno in materialno škodo, ko se je kot pešec poškodoval na poti v službo, na pločniku T. ulice v M., kjer mu je zdrsnilo na poledenelem in zasneženem pločniku, v posledici česar je padel in se poškodoval ter utrpel razpočno rano na glavi, udarnino levega ramena ter udarnino in odrgnino levega kolena. Za opisani škodni dogodek krivdno odgovarja zavarovanec toženke J.k.p. N. d.d., ki je opustil dolžno vzdrževanje pohodne površine, saj pločnika ni posul s soljo ali s peskom.

9. Tožnik je z modificiranim tožbenim zahtevkom za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem zahteval 4.200,00 EUR, za prestani strah 700,00 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti 1.000,00 EUR, za duševne bolečine zaradi skaženosti 700,00 EUR in za premoženjsko škodo, za potne stroške v zvezi z zdravljenjem, znesek 165,13 EUR, medtem ko mu je sodišče prve stopnje za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem odmerilo 1.200,00 EUR, za prestani strah 400,00 EUR, za potne stroške 22,72 EUR, tožbeni zahtevek za duševne bolečine zaradi zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti in za duševne bolečine zaradi skaženosti je zavrnilo, prav tako pa je v presežku do vtoževane višine za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, za prestani strah in za materialno škodo tožbeni zahtevek zavrnilo. Ob zaključku o izključni krivdni odgovornosti zavarovanca toženke za nastali škodni dogodek je tako toženka dolžna tožniku izplačati odškodnino za v škodnem dogodku utrpelo nematerialno in materialno škodo v skupni višini 1.622,72 EUR.

- O pritožbi toženke:

10. Toženka s pritožbo izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o podani izključni krivdni odgovornosti zavarovanca toženke za tožniku v škodnem dogodku nastalo škodo in uveljavlja tožnikov 50 % soprispevek.

- Tudi po oceni pritožbenega sodišča obstoji izključna krivdna odgovornost zavarovanca toženke na podlagi prvega odstavka 131. člena OZ, saj glede na razloge, ki jih je v točki 23 obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo sodišče prve stopnje, tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožniku ni mogoče pripisati soprispevka k nastali škodi. Po prepričanju pritožbenega sodišča je tožnik v dani situaciji ravnal tako, kot bi ravnal vsak povprečni uporabnik pohodne površine - pločnika v zimskih razmerah, ko je bil ta zasnežen in poledenel. Od tožnika, ki je bil na poti v službo in se je sicer zavedal možnosti za zdrs na neočiščeni in neposipani pohodni površini, saj je zato po lastnem preudarku izbral pot, za katero je menil, da je ustreznejša, tudi nikakor ni mogoče zahtevati skrbnosti, ki presega skrbnost običajnega povprečnega posameznika zaradi njegovega poklica(1), saj poklic tožnika ni v nobeni povezavi s tožnikom kot uporabnikom pohodne površine.

- Prav tako ne drži, da je tožnik vedel, da je na mestu, kjer je padel, debelejši sloj ledu. Iz smisla tožnikove izpovedbe, podane na glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje, je mogoče zaključiti, da je tožnik le pojasnil stanje pločnika na mestu, kjer je padel, sicer pa mu stanje pločnika(2) na tem mestu pred padcem ni bilo znano.

- Opisane dejanske ugotovitve o okoliščinah in načinu tožnikove hoje zato ne dajejo podlage za tožnikov soprispevek k nastanku škode. Tožniku zato ni mogoče pripisati soprispevka k nastali škodi, ki bi utemeljeval uporabo prvega odstavka 171. člena OZ o sorazmerno zmanjšani odškodnini. Za njegovo škodo zato v celoti odgovarja zavarovanec toženke oziroma zanj toženka. Pritožba toženke tako ni utemeljena.

- O pritožbi tožnika:

11. Sodišče prve stopnje je tožniku za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem odmerilo odškodnino v višini 1.200,00 EUR od zahtevanih 4.200,00 EUR.

12. Kriteriji za odmero denarne odškodnine za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter za prestani strah so določeni v 179. in 182. členu OZ. Sodišče prisodi pravično denarno odškodnino, neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode ni, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin ter njihovo trajanje to opravičujejo. Pri odločanju o višini odškodnine mora sodišče upoštevati tako subjektivno merilo (okoliščine konkretnega primera), kakor tudi objektivno merilo (sodno prakso v podobnih primerih ob medsebojnem primerjanju posameznih škod in zanje prisojenih odškodnin primerljivih z obsegom obravnavane škode).

13. Upoštevaje vse dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti povzema (točke 27, 28, 29 in 30 obrazložitve izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tožniku iz tega naslova odmerilo odškodnino, ki ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine iz prej citiranih zakonskih določb OZ. Dejansko stanje o obsegu škode in naravi tožnikovih poškodb, kar vse je bila podlaga odmeri odškodnine, je sodišče prve stopnje ugotovilo, upoštevajoč ugotovitve v strokovnem medicinskem mnenju zdravnika cenzorja dr. Romana Koširja, dr. med., specialista splošne kirurgije, ki ga je tožnik povzel, tožnikovo medicinsko dokumentacijo in njegovo izpovedbo. Pri tem je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo čas trajanja bolečinskega obdobja s tem, ko je o intenziteti bolečin sledilo izpovedbi tožnika, saj je ta povedal, da je hude bolečine čutil 4 do 5 dni po dogodku, kar je za tožnika ugodneje kot je o intenziteti bolečin navedel izvedenec, saj ta hudih telesnih bolečin ne navaja. Sodišče prve stopnje je kot podlago za odmero odškodnine iz tega naslova vsekakor upoštevalo tudi strokovno medicinsko mnenje zdravnika cenzorja dr. R.K., saj ga je skoraj v celoti povzelo, očitno pa je upoštevalo tudi prestane nevšečnosti, ki jih je tožnik prestal zaradi potrebnega zdravljenja, saj je upoštevalo tožnikovo izpovedbo o tem.

- Glede na vse navedeno in glede na naravo poškodb, ki jih je v škodnem dogodku utrpel tožnik, upoštevajoč primerljivo sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v podobnih primerih, po prepričanju pritožbenega sodišča odmerjeni znesek 1.200,00 EUR tožniku predstavlja primerno satisfakcijo za utrpelo nematerialno škodo iz tega naslova.

14. Sodišče prve stopnje je tožniku za prestani strah odmerilo odškodnino v znesku 400,00 EUR od zahtevanih 700,00 EUR.

- Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da bi šlo tožniku, upoštevaje njegove navedbe in mnenja izvedenca, odškodnina v višini vsaj 456,59 EUR. Tudi v tem delu je po prepričanju pritožbenega sodišča odmerjeni znesek primeren, pri odmeri višine odškodnine pa je sodišče prve stopnje upoštevalo tako strokovno medicinsko mnenje (točka 33 obrazložitve izpodbijane sodbe), kot izpoved tožnika (točka 34 obrazložitve izpodbijane sodbe). Glede na navedeno se odmerjeni znesek izkaže za primeren, pritožba, ki terja le upoštevanje tožnikovih navedb in mnenje izvedenca, pa neutemeljena.

15. Tožnik je zahteval tudi povrnitev premoženjske škode v skupnem znesku 165,13 EUR za stroške prevozov v zvezi z zdravljenjem, o čemer je predložil zdravstveno dokumentacijo, ki bi naj njegov zahtevek izkazovala. Vendar pa je zaslišan kot stranka povedal, da je bil v zvezi z obravnavanimi poškodbami pregledan v bolnišnici in nato še dvakrat pri osebnem zdravniku. Zaradi navedenega tožniku ni mogoče priznati potrebnih stroškov za več kot en pregled v UKC M. in za dva pregleda pri osebnem zdravniku, kot je to obrazloženo v točkah 47 in 48 obrazložitve izpodbijane sodbe.

16. Pritožbi toženke in tožnika iz navedenih razlogov nista utemeljeni. Pritožbeno sodišče ju je zato zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določilu 353. člena ZPP.

- O pritožbenih stroških:

17. Toženka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna sama nositi nastale ji stroške postopka s pritožbo. Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP.

18. Tožnik s pritožbo ni bil uspešen, z odgovorom na pritožbo toženke pa k pritožbeni razsoji ni bistveno pripomogel. Stroške, ki so mu nastali v pritožbenem postopku, mora zato nositi sam. Odločitev temelji na določbah prvega odstavka 165. člena ZPP, prvega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 155. člena ZPP.

Op. št. (1) : Tožnik je policist - kriminalist. Op. št. (2) : Da je na konkretnem mestu zaradi odtoka vode iz žleba debelejši sloj ledu.