Jedro

Izdelava enega skupnega poročila oziroma izvedenskega mnenja res ne izključuje uporabe šestega odstavka 47. člena Pravilnika. Vendar pa na drugi strani tudi izdelava več cenitev oziroma uporaba več metod ocenjevanja vrednosti ne pomeni avtomatične uporabe tega člena. Upoštevati je treba vse okoliščine primera, zlasti predmet cenitve, ki pa, kot že navedeno, v konkretnem primeru predstavlja eno zaključeno celoto.

Nepremičnine v naravi predstavljajo zaključeno celoto - kmetijo, njihova namembnost pa (pričakovano) variira od kmetijskih do gozdnih in stavbnih zemljišč, kot tudi zemljišč s stavbami. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da gre za sosednje nepremičnine, ki se nahajajo na isti lokaciji, znotraj iste katastrske občine. To, da se nepremičnine razlikujejo po namembnosti, ne zadostuje za izpolnitev pogojev in uporabo šestega odstavka 47. člena Pravilnika. Ne gre namreč za več medsebojno ločenih delov, ki so vsak zase zaključena celota, temveč za eno zaključeno celoto - kmetijo, ki je predmet delitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: izvedenki odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 631,38 EUR; obračunalo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 50,29 EUR ter prispevek za zdravstveno zavarovanje za poškodbo pri delu v višini 3,01 EUR; odredilo, da se plačilo skupnega zneska v višini 684,68 EUR izvrši iz založenega predujma; v presežku zavrnilo predlog stroškovnika z dne 16. 12. 2023.

2.Zoper sklep se zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava pritožuje izvedenka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in samo odloči o zadevi tako, da ji prizna vse stroške priglašene v stroškovniku. Navaja, da je stroškovnik oziroma račun izdala v skladu s 40. členom in petim (sedaj šestim)1 odstavkom 47. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: Pravilnik), saj je izdelala štiri cenitve in uporabila štiri različne načine ocenjevanja vrednosti. Sodišču prve stopnje očita napačno sklicevanje na sklep VSK I Cp 439/2019, ker se ta nanaša na drugačno cenitev, račun cenilca pa na delo pred 28. 2. 2020, ko peti (sedaj šesti) odstavek 47. člena Pravilnika še ni veljal. Vsaka cenitev iz mnenja oziroma Poročila o vrednosti, ki jo je izdelala, je zaključena celota in vsebuje vse predpisane korake ocenjevanja vrednosti. V Poročilo so vključeni medsebojno ločeni deli zaključene celote. Pri izbiri ocenjevanja vrednosti je upoštevala podlage in pravila, ki izhajajo iz Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti (MSOV), in tako lokacijo, kot presečni datum ocenjevanja po načinu tržnih primerjav upoštevala pri vseh izbranih tržnih primerljivkah. Jasno je, da se oceni stavbno zemljišče s stanovanjsko stavbo in s pomožnim objektom drugače, ob drugih predpostavkah in v ločenem postopku oziroma delu, kot stavbno zemljišče, po katerem poteka javna cesta in drugače kot kmetijsko zemljišče. Sodišče prve stopnje ne razlikuje med pojmoma "ocenjevanje vrednosti" in "poročanje". V skladu z MSOV je ocenjevanje vrednosti dejanje ali proces določanja mnenja ali sklepa o vrednosti sredstva na podlagi vrednosti na določen datum. Poročilo o vrednosti pa je dokument, ki ga definirajo MSOV. Pri ocenjevanju vrednosti pravic na nepremičninah ločimo postopek ocenjevanja vrednosti - cenitev in poročanje o ocenjevanju vrednosti. Izvedenka poudarja, da je izvedla štiri ocenjevanja vrednosti oziroma cenitve in podala eno izvedensko mnenje. Nepravilno je poročilo enačiti oziroma šteti za zaključeno celoto v smislu petega (sedaj šestega) odstavka 47. člena Pravilnika. Cenitve so tisto, kar predstavlja medsebojno ločene dele, ki so vsak zase zaključena celota, in o katerih je ločeno in zaključeno poročala. Ocenila je vrednosti 17 nepremičnin, ki sicer vse spadajo v isto katastrsko občino, vendar gre za povsem različne tipe nepremičnin, kar je zahtevalo uporabo različnih načinov ocenjevanja vrednosti. Sodišče prve stopnje bi ji zato moralo odmeriti nagrado v višini celotno priglašenega zneska.

3.Udeleženci postopka na pritožbo niso odgovorili.

4.Pritožba je neutemeljena.

5.Šesti odstavek 47. člena Pravilnika določa, da če narava zadeve zahteva, da isti sodni izvedenec ali sodni cenilec izdela izvid in mnenje ali cenitev, v katero je združenih več medsebojno ločenih delov, ki so vsak zase zaključena celota, se mu plačilo za opravljeno delo odmeri kot vsota zneskov plačila za delo za vsakega od posameznih delov. Izvedenka zmotno meni, da gre v konkretnem primeru za situacijo, ki terja uporabo navedenega člena.

6.S sklepom z dne 17. 10. 2013 (red. št. 54 spisa) je sodišče prve stopnje izvedenki dalo nalogo, da oceni vrednost nepremičnin, ki so predmet delitve v tem nepravdnem postopku (vse k. o. ...), ter poda izvid in mnenje o sorazmernem delu prodajne cene zaradi izplačila deleža nasprotnih udeleženk, ki za vsako znaša 1/8. Nepremičnine v naravi predstavljajo zaključeno celoto - kmetijo, njihova namembnost pa (pričakovano) variira od kmetijskih do gozdnih in stavbnih zemljišč, kot tudi zemljišč s stavbami. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da gre za sosednje nepremičnine, ki se nahajajo na isti lokaciji, znotraj iste katastrske občine. To, da se nepremičnine razlikujejo po namembnosti, ne zadostuje za izpolnitev pogojev in uporabo šestega odstavka 47. člena Pravilnika. Ne gre namreč za več medsebojno ločenih delov, ki so vsak zase zaključena celota, temveč za eno zaključeno celoto - kmetijo, ki je predmet delitve.

7.Drži izvedenkina trditev, da se vsebina sklepa VSK I Cp 439/2019, na katerega se je sklicevalo sodišče prve stopnje, nanaša na obdobje oziroma situacijo pred uveljavitvijo šestega odstavka 47. člena Pravilnika. Gre pa zato opozoriti na sklep VSC I Cp 101/2024, s katerim je bila izvedencu gradbene stroke priznana nagrada v skladu z navedenim členom, vendar upoštevaje naslednje okoliščine: sodišče prve stopnje je izvedencu izrecno odredilo, da oceni tržno vrednost stavbnih zemljišč in objektov na njih ločeno za vsako parcelno številko posebej ter po posameznih katastrskih občinah; nadalje mu je odredilo, da ločeno poda tudi podatek o vrednosti posameznih objektov; nepremičnine, ki so bile v zadevi obravnavane, med seboj niso bile povezane - nahajale so se na treh različnih in krajevno oddaljenih lokacijah (vsaka v svoji občini).

8.Izvedenka v pritožbi izpostavlja, da je treba ločiti med ocenjevanjem vrednosti in poročanjem ter opozarja, da je izvedla štiri cenitve, ki jih je podala v enem izvedenskem mnenju. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da izdelava enega skupnega poročila oziroma izvedenskega mnenja res ne onemogoča uporabe šestega odstavka 47. člena Pravilnika. Vendar pa na drugi strani tudi izdelava več cenitev oziroma uporaba več metod ocenjevanja vrednosti ne pomeni avtomatične uporabe tega člena. Upoštevati je treba vse okoliščine primera, zlasti predmet cenitve, ki pa, kot že navedeno, v konkretnem primeru predstavlja eno zaključeno celoto. Naloga izvedenke je namreč bila, da oceni vrednost oziroma prodajno ceno 1/8 lastniškega deleža na nepremičninah, ki predstavljajo kmetijo. Izvedenka je zaradi različnih namembnosti nepremičnin te ocenjevala po sklopih in s temu ustreznimi metodami, a ne gre za več medsebojno ločenih delov, ki so vsak zase zaključena celota. V konkretnem primeru so šele vsi deli skupaj zaključena celota, saj drugače ni moč priti do rezultata naloge, ki jo je določilo sodišče prve stopnje.

9.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo izvedenke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

-------------------------------

1V obdobju od vložitve pritožbe do odločanja o njej je prišlo do spremembe 47. člena Pravilnika, ki je (med drugim) preštevilčila odstavke člena tako, da je dotedanji peti odstavek postal šesti odstavek, samo besedilo odstavka pa ni bilo spremenjeno.

Zveza:

Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) - člen 47, 47/6

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 249

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.