Jedro

Predlog se zavrže.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Toženec je julija 2017 prijavil policiji, da je videl tožnika, ko je z lesenim kolom vsaj tridesetkrat udaril po psu, ki je pri tem cvilil, nato pa psa pustil na kupu zemlje; sklepal je, da ga je tožnik tam kasneje zakopal. Policija je zoper tožnika vložila kazensko ovadbo, ki jo je tožilstvo aprila 2019 zavrglo. Tožnik je vztrajal, da je šlo za krivo ovadbo in da si je toženec dogodek izmislil in zato zahteval 2.500 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi posega v osebnostne pravice.

2.Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3.Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

4.Zoper to sodbo tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije v katerem vztraja, da nikoli ni mučil živali, da so bili odnosi med pravdnima strankama in tožnikom ter eno od njemu nenaklonjenih prič že dlje časa konfliktni in bi morali sodišči to upoštevati pri presoji protipravnosti toženčevega ravnanja.

5.Predlog ni popoln.

6.Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 367.a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

7.Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, obrazložitev predloga pa se mora nanj tudi problemsko osredotočati v luči konkretnega primera. Šele tako popoln predlog omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso. Navedene zahteve, ki so do strank stroge, niso namenjene same sebi. Njihovo spoštovanje je nujno za zagotovitev precedenčne vloge Vrhovnega sodišča. Stroga zakonska zahteva pa ni nepremostljiva niti težko premostljiva, saj ZPP za postopek pred Vrhovnim sodiščem (vključno s postopkom za dopustitev revizije) predpisuje obvezno zastopanje po odvetniku in odvetnikom ta naloga ne bi smela biti nerešljiva.

8.Tožnik v predlogu večkrat ponovi zgolj drugače ubesedeno nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje. Skozi prizmo očitkov zmotne uporabe materialnega prava v resnici nedovoljeno posega v ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z okoliščinami spornega dogodka. S sodbo sodišča druge stopnje, zoper katero vlaga izredno pravno sredstvo, se ne sooči in ne trdi, da njegova odločitev odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali da prakse ni, oziroma je neenotna, tožnik se na kakršnokoli sodno prakso sploh ne sklicuje. Vrhovno sodišče tudi sicer iz predloga ne more razbrati okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost tožnikovih očitkov. Pravnega vprašanja, ki bi presegalo pomen konkretne zadeve in bi omogočalo presojo njegove pomembnosti za pravni red kot celoto, tožnik namreč ni izluščil.

9.Vrhovno sodišče je zato sklenilo, da predlog tožnika ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP in zato izreka v ta namen predvideno posledico iz šestega odstavka 367.b člena ZPP.

10.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Prim. sklep Vrhovnega sodišča II DoR 341/2019, II DoR 382/2019, II DoR 191/2020, II DoR 503/2023, II DoR 154/2024 in številne druge.

2Stranka lahko v skladu s četrtim odstavkom 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi sama opravlja procesna dejanja le, če ima opravljen pravniški državni izpit; pooblaščenca pa si lahko izbere le med odvetniki.

3Tako Vrhovno sodišče v sklepih II DoR 189/2017, II DoR 185/2022, II DoR 503/2023 in II DoR 141/2024.

4V nasprotju z določbo drugega odstavka 370. člena ZPP, v skladu s katero revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, enako pa velja tudi za vložitev predloga za dopustitev takšne revizije. Vrhovno sodišče tako tudi v nedavnem sklepu II DoR 82/2025.

5Glej tudi II DoR 408/2024 idr.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367b, 367b/4, 367b/6, 370, 370/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.