Jedro

Odločba, s katero je bil končan postopek, zoper katerega je bila dovoljena obnova postopka, se pusti v veljavi, če se v obnovljenem postopku ugotovi, da je pravilna in zakonita. Ker tožnik ni lastnik celotnega funkcionalnega zemljišča, temveč le solastnik do še neugotovljenega deleža, ki se ugotovi glede na obseg njegove etažne lastnine v objektu, mu z denacionalizacijsko odločbo ni poseženo v lastninsko pravico, saj se s to denacionalizacijsko odločbo vrača del objekta, ki ni v njegovi lasti, ter ustrezen nedoločen delež na funkcionalnem zemljišču tega objekta.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi. 2. Tožeča stranka in prizadeta stranka M.C. trpita vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 19.7.2004, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote C. z dne 2.6.2004. S to odločbo je prvostopni organ v obnovljenem postopku na podlagi 270. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS. št. 80/99, 70/00 in 52/02) odločil, da se odločba o denacionalizaciji z dne 3.4.2002 pusti v veljavi. Z navedeno odločbo je prvostopni organ odločil, da se v korist pokojne upravičenke V.C. vzpostavi lastninska pravica na delu poslovne stavbe v C., stoječe na zemljišču parc. št. 1129/2 vl. št. 657 k.o. C. (in sicer poslovni prostor E. d.d. V., ki se nahaja v pritličju stavbe in obsega malo vinsko klet s površino 9,6 m2, veliko vinsko klet s površino 98 m2 in predver s površino 67,50 m2, katerega tvorijo vhod, dve pisarni, garderoba in sanitarije) ter na pripadajočem delu skupnih prostorov, skupnih objektov in naprav in na pripadajočem delu funkcionalnega zemljišča parc. št. 1129/2 stavbišče v izmeri 334 m2 ter na pripadajočem delu funkcionalnega zemljišča parc. št. 1129/1 dvorišče v izmeri 660 m2, obe vpisani v vl. št. 567 k.o. C. Zoper to odločbo je bila s sklepom dovoljena obnova postopka, vendar je bilo v obnovljenem postopku ugotovljeno, da z odločbo z dne 3.4.2002 ni bilo poseženo v tožnikove pravice, ki jih ima kot etažni lastnik dela objekta v C. na funkcionalnem zemljišču parc. št. 1129/2 in 1129/1, in je bila navedena odločba pravilno in zakonito puščena v veljavi.

Prvostopno sodišče je pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke v izpodbijani odločbi in se je na te razloge ob smiselni uporabi 2. odstavka 67. člena ZUS tudi sklicevalo ter jih v izpodbijani sodbi ni ponavljalo. Ker je tožnik na podlagi kupoprodajne pogodbe, sklenjene 6.7.1998 s pravnimi nasledniki upravičenke, pridobil v last in posest 203,10 m2 poslovnih prostorov v obravnavani zgradbi in solastnino na ustreznem delu pripadajočih skupnih prostorov, skupnih delov in naprav ter funkcionalnih zemljišč, ta del pa je odvisen od njegovega deleža, ki ga predstavlja njegova etažna lastnina v celotnem objektu, na podlagi te kupoprodajne pogodbe ni postal izključni lastnik parcel 1129/2 in 1129/1 k.o. C., kot zmotno zatrjuje. Zato mu z odločbo o denacionalizaciji z dne 3.4.2002, s katero je bil upravičenki V.C. vrnjen del podržavljenega premoženja, ni bilo v ničemer poseženo v njegove pravice, ki jih ima na teh zemljiščih. Tožniku je bilo v obnovljenem postopku omogočeno sodelovanje v postopku in je imel možnost pred odločitvijo izjaviti se o vseh za odločitev pomembnih okoliščinah in dejstvih, zato so njegovi ugovori, ki se nanašajo na kršenje pravil postopka, neutemeljeni. Neutemeljeno je tudi pričakovanje tožnika, da bi ga moral prvostopni organ preden je v zadevi odločil, vprašati, ali se z nameravano odločbo strinja.

Zoper prvostopno sodbo vlaga tožnik pritožbo, v kateri ponavlja tožbene trditve, da je izključni lastnik parcel 1129/1 in 1129/2 in da je torej z denacionalizacijsko odločbo z dne 3.4.2002 poseženo v njegovo lastninsko pravico na teh zemljiščih. Navaja, da so ga osebe, ki so doslej reševale to zadevo, oškodovale za njemu odvzeto lastnino. Ponavlja svoje navedbe glede dejanskega in lastninskega stanja obravnavanega objekta in funkcionalnih zemljišč ob denacionalizaciji in po sklenitvi kupoprodajne pogodbe. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, razveljavi prvostopno sodbo, odpravi odločbo tožene stranke ter prvostopnega upravnega organa v obnovljenem postopku ter odpravi delno odločbo prvostopnega organa z dne 3.4.2002, odpravi vse pravne posledice navedenih odločb in odloči, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti pravdne stroške v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe, da ne bo izvršbe.

Tožena stranka, zastopnik javnega interesa, E. d.d. in Mestna občina C. na pritožbo niso odgovorili.

Na pritožbo pa je odgovorila prizadeta stranka M.C., ki ga zastopa odvetnica C.D. Nasprotuje vsem pritožbenim navedbam in trditvam tožnika, če se z njimi izrecno ne strinja, ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne ter tožniku naloži plačilo stroškov postopka prizadete stranke skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila. Sklicuje se na svoja pojasnila v zvezi s tožnikovo tožbo, saj tožnik v pritožbi ponavlja tožbene navedbe. Meni da je sodba prvostopnega sodišča zakonita in pravilna. Pojasnjuje dejansko in pravno stanje v zvezi z obravnavanimi nepremičninami ter vztraja pri tem, da z odločbo z dne 3.4.2002, ki jo je prvostopni organ pustil v veljavi z izpodbijano odločbo, ni poseženo v nobeno tožnikovo pravico. Tožniku je bila glede na razlog, zaradi katerega je bila dovoljena obnova postopka, to je 9. točka 260. člena ZUP, omogočeno sodelovanje v obnovljenem postopku, v katerem je lahko uveljavil vse z zakonom predpisane pravice stranke, zato so njegove pritožbene navedbe v zvezi s kršitvami pravil postopka neutemeljene.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita, zanjo je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje. Glede pritožbenih navedb pa še dodaja: Tudi po presoji pritožbenega sodišča je prvostopni upravni organ, potem ko je v obnovljenem postopku omogočil tožniku sodelovanje v postopku kot stranki, odločil pravilno in zakonito, ko je pustil odločbo prvostopnega organa z dne 3.4.2002, zoper katero je bila predlagana obnova postopka, v veljavi. Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnik izhaja iz napačnega razumevanja kupoprodajne pogodbe, ki jo je s pravnimi nasledniki dencionalizacijske upravičenke sklenil 6.7.1998. Na podlagi te pogodbe namreč tudi po presoji pritožbenega sodišča ni postal izključni lastnik parcel 1129/1 in 1129/2 k.o. C., temveč le solastnik v deležu, ki ustreza njegovemu deležu etažne lastnine v celotni površini poslovno-stanovanjskega objekta, v katerem je kupil poslovni prostor. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča ni bilo razloga, da bi se v obnovljenem postopku odločba prvostopnega organa z dne 3.4.2002 odpravila, saj z njo ni bilo poseženo v lastninsko pravico tožnika.

Odločitev, da tožnik in prizadeta stranka M.C. sama trpita vsak svoje stroške pritožbenega postopka, temelji na določbi 3. odstavka 23. člena ZUS. Po tej določbi v upravnem sporu, v katerem se presoja le zakonitost izpodbijanega akta, kar je tudi ta upravni spor, namreč vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča.