Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožnica v pritožbi ne izpodbija razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo odločitev, da sklep o potrditvi mandatov ni upravni akt oziroma akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške v znesku 466,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo zoper sklep, ki ga je sprejel svet zavoda na konstitutivni seji sveta javnega zavoda Knjižnica – Kulturni center Lendava dne 15. 4. 2021, in sicer zoper sklep o konstituiranju novega sveta javnega zavoda oziroma sklep o potrditvi mandatov novo imenovanih članov (v nadaljevanju sklep o potrditvi mandatov). Odločilo je tudi o stroških postopka.
2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da tožba ni dovoljena, ker sklep o potrditvi mandatov ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Pojasnilo je, da ne gre za oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim bi bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke s področja upravnega prava. Gre namreč za akt poslovanja javnega zavoda, izdan v okviru nalog, ki jih svetu kot organu upravljanja zavoda nalagata Zakon o zavodih (v nadaljevanju ZZ) in Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK). Dodalo je, da upravnega akta ne predstavlja niti sklep o imenovanju novih članov sveta zavod, saj ustanovitelj zavoda z njegovim sprejetjem le uresničuje svoje ustanoviteljske pravice. Navedlo je še, da sklepa o potrditvi mandatov ni sprejela tožena stranka, ampak ga je sprejel na novo konstituirani svet zavoda, ki je eden od organov tožeče stranke. V tej zvezi je opozorilo na določbo četrtega odstavka 17. člena ZUS-1, ki določa, da tožnik v upravnem sporu ne more biti organ, ki je odločal v končanem postopku - torej organ, ki je izdal sklep, ki se izpodbija v upravnem sporu.
3. Tožeča stranka (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da mora biti posamezniku v primeru, ko so s predpisom določeni pogoji za razrešitev z določene funkcije, zagotovljeno sodno varstvo, saj odločitev o razrešitvi vsebuje odločitev o pravni koristi posameznika. Ker je v 18. členu Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica – Kulturni center Lendava določen čas trajanja funkcije članov sveta zavoda, v 19. členu pa so določeni razlogi za njihovo razrešitev, navedeno velja tudi v obravnavani zadevi. Zato meni, da je odločitev o razrešitvi članov sveta zavoda in imenovanje novih članov dne 15. 4. 2021 predstavlja pravno vezano odločitev, ki je posegla v pravno korist razrešenega člana, posledično pa tudi v njeno korist. Navaja še, da je odločitev o razrešitvi in imenovanju novih članov sveta po vsebini javnopravna zadeva, saj je o tem odločal župan kot organ samoupravne lokalne skupnosti. Zato je napačna odločitev sodišča prve stopnje, da bi pritožnica morala tožiti novo konstituiran svet zavoda. Vztraja, da sklep o razrešitvi ali imenovanju članov sveta zavoda predstavlja dokončni posamični akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Če bi ji to odrekli, bi ji odvzeli ustavno pravico do sodnega varstva. Pojasnjuje še, da izpodbijani akt posega v njene pravice, saj je za delovanje zavoda pomembna zakonita sestava sveta zavoda. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter tožbi ugodi, podredno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Zahteva povračilo pritožbenih stroškov.
4. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišča prve stopnje pravilno presodilo, da sklep o potrditvi mandatov ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Dodaja še, da tožnica tožbe ni vložila zoper sklepe ustanoviteljev in predstavnikov uporabnikov o razrešitvi in imenovanju novih članov sveta zavoda, zato so pritožbene navedbe v tej zvezi nepomembne. Meni tudi, da pritožnica tožbe ni vložila zaradi varovanja lastnih interesov, ampak zaradi interesov njenega zakonitega zastopnika. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbo zavrne. Tudi ona zahteva povračilo pritožbenih stroškov.
5. Pritožba ni utemeljena.
**K I. točki izreka**
6. Sodišče prve stopnje se je v predhodnem preizkusu tožbe omejilo na presojo, ali gre v obravnavanem primeru za izpodbijanje upravnega akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Pritožnica se je v tožbi sicer sklicevala tako na 4. člen kot tudi četrti odstavek 5. člena ZUS-1, vendar je iz tožbenega predloga razvidno, da je pritožnica vložila izpodbojno tožbo na podlagi prve alineje prvega odstavka 33. člena ZUS-1, in sicer zoper sklep o konstituiranju novega sveta javnega zavoda, sprejet 15. 4. 2021 na konstitutivni seji.
7. V zvezi z navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da gre za sklep o potrditvi mandatov novo imenovanih članov sveta javnega zavoda, ki ga je sprejel na novo konstituirani sveta zavoda po tem, ko sta tožena stranka (v njenem imenu občinski svet in župan občine) ter Madžarska samoupravna narodna skupnost tožene stranke v skladu s svojimi ustanoviteljskimi pravicami imenovala nove člane sveta zavoda. Iz pritožbenih navedb je mogoče sklepati, da pritožnica tem ugotovitvam nasprotuje, saj navaja, da je izpodbijani sklep izdal župan, ki je z njim razrešil dotedanje člane sveta zavoda in imenoval nove člane. Vendar pa navedeno iz dopisa tožene stranke, št. 900-0013/21-3 z dne 16. 4. 2021 (A3), na katerega se sklicuje pritožnica, ne izhaja. V njem je namreč (med drugim) navedeno le, da je bilo na konstitutivni seji, 15. 4. 2021, potrjenih osem novih mandatov članov sveta. Kaj drugega v tej zvezi ne izhaja niti iz zapisnika konstitutivne seje z dne 15. 4. 2021 (A9). Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo, da so bili s sklepom, ki je predmet tega upravnega spora, (le) potrjeni mandati novo imenovanih članov sveta zavoda.
8. Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožnica v pritožbi ne izpodbija razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo odločitev, da sklep o potrditvi mandatov ni upravni akt oziroma akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Pritožba se namreč osredotoča (le) na pojasnjevanje, zakaj sklep o razrešitvi dosedanjih članov sveta zavoda in imenovanju novih članov sveta zavoda predstavlja upravni akt in zakaj bi pritožnici moralo biti zagotovljeno sodno varstvo zoper ta sklep. Ker pa ta sklep ni predmet tega upravnega spora, so ti pritožbeni razlogi nerelevantni za odločitev o pritožbi.
9. Ker pritožnica drugih pritožbenih trditev ni podala in ker niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).
**K II. točki izreka**
10. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka, toženi stranki pa mora v roku 15 dni od vročitve tega sklepa povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 466,65 EUR (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče je toženi stranki na podlagi Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) in upoštevajoč vrednost odvetniške točke 0,60 EUR priznalo nagrado za odgovor na pritožbo v višini 625 točk (4. točka v zvezi z drugo alinejo 1. točke tarifne št. 30 OT)1 in administrativne stroške v višini 2% po tretjem odstavku 11. člena OT, oboje povečano za 22% DDV po 12. členu OT.
1 Sedaj tarifna št. 34 OT.