Jedro

Trditveno in dokazno breme za izkazovanje vseh okoliščin iz drugega odstavka 270. člena ZIZ nosi predlagatelj začasne odredbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin parc. št. 15/4 in parc. št. 15/19 k. o. X z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi in veljavnostjo 60 dni po pravnomočnosti rešitve te pravdne zadeve.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Predlaga razveljavitev (prav: spremembo) z ugoditvijo predlogu za izdajo začasne odredbe in plačilom stroškov. Podrejeno se zavzema za razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje s tem, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Navaja, da je obrazložitev sklepa nepopolna in nesmiselna. Sodišče je preskočilo ugotavljanje verjetnosti obstoja terjatve, kar kaže, da se ne strinja z razveljavitveno odločbo višjega sodišča. Ugotoviti bi moralo pogoj obstoja verjetnosti terjatve. Obrazložitev o nevarnosti je nejasna in sama s seboj v nasprotju. Izostala predložitev dokazov za prodajo avta naj ne bi bila relevantna. Nato sodišče zapiše, da iz spisa izhaja, da je bilo vozilo oglaševano in da to za predpostavko po drugem odstavku 270. člena ZIZ ne zadošča. V dopisu Upravni enoti, ki je bil poslan sodišču v vednost, je jasno zapisano, da je bilo vozilo že predmet izvršilnega postopka zaradi neplačevanja preživnine. To kaže, da tožeča stranka nima možnosti izterjave preživnine iz nobenega računa tožene stranke. Od Upravne enote je 12.2.2016 prejela obvestilo, da je bilo vozilo prodano na dan zadnje glavne obravnave. To kaže, da bo toženec storil vse, da tožnica ne bo poplačana. Tudi sicer mu z zaznambo prepovedi obremenitve in odtujitve v zemljiški knjigi ne bo nastala nobena škoda. Prilaga dopis Upravne enote in sklepa o izvršbi.

3. Tožena stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev, potrditev izpodbijanega sklepa in povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče je ugotovilo, da je med pravdnima strankama v teku pravda glede obsega skupnega premoženja, v kateri je po razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje (sklep I Cp 1491/2016 z dne 19.10.2016) ostalo sporno plačilo 41.795,00 EUR ter 30.000,00 EUR (iz naslova delitve zatrjevanega skupnega premoženja). Po prejemu sklepa pritožbenega sodišča je tožeča stranka predlagala izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve toženčevih nepremičnin. Pri obravnavi podanega predloga je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz 270. člena ZIZ(1). Po ugotovitvi vseh pravnorelevantnih dejstev ga je pri odločitvi pravilno uporabilo. Sprejeto odločitev je pojasnilo z jasnimi, preglednimi in popolnimi razlogi, ki omogočajo vsebinski preizkus sprejete odločitve.

6. Za uspeh s predlogom za zavarovanje denarne terjatve mora upnik izkazati verjetnost obstoja svoje terjatve (prvi odstavek 270. člena ZIZ) in vsaj eno od dodatnih postavk iz drugega in tretjega odstavka 270. člena ZIZ. Navedb o le neznatni škodi, ki bi jo dolžnik utrpel s predlagano odredbo (tretji odstavek 270. člena ZIZ), v predlogu tožeča stranka ni podala. Šele v pritožbi se prvič in dokaj pavšalno sklicuje na ta razlog. Ker ne pojasni, zakaj se nanj ni opirala že v predlogu, pritožbenih navedb ni mogoče več upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP(2) v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

7. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da tožnica ni izkazala potrebnih predpostavk po drugem odstavku 270. člena ZIZ, in sicer nevarnosti, da bo zaradi (sicer ugotovljenega) aktivnega ravnanja dolžnika onemogočena oziroma otežena uveljavitev vtoževane denarne terjatve tožeče stranke. V točki 5 izpodbijanega sklepa je korektno in popolno povzeta tožničina trditvena in dokazna podlaga za podani predlog. Čeprav je bila skopa in ni povzela niti procesnega gradiva, ki je že bilo v spisu, je slednjega sodišče prve stopnje samo ocenilo. Pravilno je ugotovilo, da je toženčevo (v spisu izkazano) oglaševanje osebnega vozila dovolj, da izkazuje njegovo subjektivno nevarnost oziroma aktivno ravnanje s premoženjem. Po pravilnih ugotovitvah sodišča za pogoj iz drugega odstavka 270. člena ZIZ ne zadošča zgolj ugotovitev o tem, da dolžnik prodaja premoženje. Potrebno je še, da je takšen način razpolaganja s premoženjem tudi vzrok za obstoj nevarnosti, da tožnica svoje terjatve ne bo mogla izterjati oziroma da bo izterjava otežena. O tem, kakšno je premoženjsko stanje toženca oziroma o tem, da bo zaradi izkazanega razpolaganja z osebnim avtomobilom že otežena tudi izterjava denarne terjatve, ki je predmet te pravde, pa tožnica ni navedla ničesar, pa tudi dokazovala ne. To je bil razlog, da je sodišče prve stopnje njen predlog zavrnilo. Svojo odločitev je pojasnilo z dovolj jasnimi in razumljivimi razlogi v točki 6 sklepa. Pritožbeno sodišče jim pritrjuje in ugotavlja, da jim ni treba ničesar dodati. Pritožbeni poiskus dopolnjevanja preskopih trditev in dokazov (s sklicevanjem, da tožnica neuspešno od toženca izterjuje preživnino za skupno mladoletno hčer in priložena sklepa o izvršbi) je prepozen in neupošteven, saj gre za neopravičene pritožbene novote. Iz priloženih sklepov o izvršbi in priloženega dopisa upravne enote izhaja, da so bile navedene listine izdane pred podanim predlogom za izdajo začasne odredbe. Torej s sklicevanjem nanje ne more opravičiti svoje zamude pri navajanju relevantnih dejstev in dokazov.

8. Trditveno in dokazno breme za izkazovanje vseh okoliščin iz drugega odstavka 270. člena ZIZ nosi predlagatelj začasne odredbe. Sodišče ni dolžno samo ugotavljati in raziskovati trditev tožeče stranke iz predloga za izdajo začasne odredbe. Ker tožeča stranka v obravnavanem primeru svojega trditvenega in dokaznega bremena ni zmogla, je predlog pravilno zavrnjen.

9. Za uspeh s predlagano začasno odredbo morata biti kumulativno izpolnjena oba pogoja (obstoj verjetnosti terjatve – prvi odstavek 270. člena ZIZ) in nevarnost iz drugega odstavka 270. člena ZIZ. Po ugotovitvi, da ni izkazana nevarnost, se sodišču z verjetnostjo terjatve ni bilo treba ukvarjati in se do nje opredeljevati. Sklep zaradi izostalih ugotovitev o verjetnosti terjatve ni obremenjen z očitano absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Pritožbeni razlogi niso podani. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo 270. člena ZIZ in ni zagrešilo očitanih niti uradno upoštevnih procesnih kršitev. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s petim in 239. členom ZIZ).

11. O pritožbenih stroških bo odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo, saj je pravica do povračila stroškov odvisna od odločitve o glavni stvari (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 163. člena ZPP ter 15. in 239. členom ZIZ).

Op. št. (1): Zakon o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS št. 51/98 s spremembami Op. št. (2): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 26/1999 s spremembami