Jedro

Namen primarno izrečenega blažjega vzgojnega ukrepa pri mladoletnici namreč ni bil dosežen in ga tudi nima smisla nadaljevati, saj mladoletnica po lastni volji ni izkoristila ponujene ji možnosti, da v odprtem okolju pod strokovnim nadzorom ustrezno oblikuje svojo osebnostno strukturo. V tej posledici je sodišče prve stopnje na podlagi celostno ugotovljenih okoliščin utemeljeno in razumno presodilo, da so mladoletnici takoj potrebni drugačni, učinkovitejši prevzgojni ukrepi, kar v skladu z določbo prvega odstavka 80. člena KZ, navkljub nasprotnemu prepričanju pritožnice, utemeljuje izrek (naj)strožjega vzgojnega ukrepa.

Trenutno je to edini ukrep, ki lahko mladoletnici nudi ustrezno strukturirano okolje, podporno obravnavo in nadzor, ki bi lahko omogočili pozitiven razvoj njene osebnosti in preprečitev nadaljnje kriminalitete.

Izrek

I.Pritožba zakonite zastopnice mladoletne A. A. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Stroški pritožbenega postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je kot sodišče prve stopnje na podlagi 80. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) v zvezi s 375. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) mladoletni A. A. spremenilo izvajanje vzgojnega ukrepa po 78. členu KZ v zvezi s 375. členom KZ-1 nadzorstvo organa socialnega varstva in navodila in prepovedi po 3. točki drugega odstavka 77. člena KZ v zvezi s 375. členom KZ-1, in sicer redno obiskovanje šole ter navodila in prepovedi po 8. točki drugega odstavka 77. člena KZ v zvezi s 375. členom KZ-1, obiskovanje vzgojne, psihološke oziroma podobne posvetovalnice, in sicer obiskovanje Društva za nenasilno komunikacijo (v nadaljevanju DNK), ki ji je bil izrečen s sklepom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I Km 53177/2024 z dne 20. 11. 2024, ter ji izreklo vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, v katerem ostane mladoletnica najmanj eno leto in največ tri leta. Po prvem odstavku 484. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je še odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun. To je bilo storjeno s sklepom I Km 53177/2024 z dne 22. 4. 2025.

2.Sklep sodišča prve stopnje z laično pritožbo, brez izrecne navedbe pritožbenega razloga, smiselno pa zaradi graje ugotovljenega dejanskega stanja, izpodbija zakonita zastopnica mladoletnice, B. B. Na pritožbeno sodišče naslovi zaprosilo po še eni priložnosti, da se mladoletna A. A. ne odda v prevzgojni dom in se izkaže v domačem okolju.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožnica smiselno ocenjuje, da niso podani razlogi za izrek vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni zavod. Navaja, da mladoletnica res ni upoštevala navodil, saj ni želela v šolo, se je pa vključila v Društvo za nenasilno komunikacijo, kjer pa je vključen že njen oče in je bila odklonjena, ker dveh družinskih članov hkrati ne smejo sprejeti. Nadalje pojasnjuje, da mladoletnica, ki je sicer otrok s čustveno in z vedenjsko motnjo, redno obiskuje kliničnega psihologa in poudari, da se je sedaj ponovno vpisala v prvi letnik avtomehanične šole X. Izrazi mnenje, da prevzgojni dom ni najbolj primeren za otroka z motnjo in smatra, da ji bo to pustilo še večje posledice kot v Y. Iz tega razloga se zavzema za še eno priložnost, da se mladoletnica izkaže v domačem okolju.

5.Vendar v povzetem pritožnici ne gre slediti. Pritožbeno sodišče uvodoma opozarja, da je bil mladoletnici v okviru predmetnega kazensko mladoletniškega postopka že izrečen drugačen, blažji vzgojni ukrep, katerega namen je bil doseči pozitivne spremembe v njenem vedenju v odprtem okolju, z vključevanjem v ustrezen podporni program ter z rednim spremljanjem s strani strokovnjakov, ki pa se ni izkazal za uspešnega, na kar se je utemeljeno oprlo tudi sodišče prve stopnje. V pritožbenem namigovanju na neučinkovitost obravnave mladoletnice v Strokovnem centru in tozadevno posplošeno zatrjevane posledice, ki je pritožnica sicer z ničemer ne obrazloži, najprej nekritično zaobide dejstvo, da je dne 20. 11. 2024 Strokovni center Y dal odpoved od obravnave njenih (treh) otrok ravno zaradi njihovega uporniškega vedenja in konfliktnosti tako do vrstnikov kot do osebja.

6.Sodišče prve stopnje na temelju pridobljenega poročila v okviru nadzorstva nad izvrševanjem vzgojnega ukrepa z dne 17. 3. 2025 in dopolnitve predstavnice CSD na seji senata dne 22. 4. 2025 skozi ponujeno razlogovanje med ostalim zanesljivo ugotavlja, da se mladoletnica sicer udeležuje obravnav pri psihologinji, vendar v času izvajanja primarno izrečenega vzgojnega ukrepa ni upoštevala usmeritev CSD, se ni udeleževala pogovorov, zavračala je vse predloge in se ni imela namena dogovarjati za srečanja ter je v posledici odklonilne drže popolnoma opustila obiskovanje vseh obveznosti, tudi PUM programa v Z, ker ji je bilo vse "brez veze"; da ji vložitev truda v učenje predstavlja veliko težavo, posledično čemur so bila vsled izkazanega ravnodušnega in odklonilnega odnosa vsa preverjanja znanja negativna in se je mladoletnica iz ŠC Z in O (smer okoljevarstveni tehnik) izpisala, saj bi bila sicer iz šole izključena; da je možnost videokonferenčnega sodelovanja z DNK zavrnila; da je osumljena (novega) kaznivega dejanja grožnje, ki ga obravnava PP X; da tudi v domačem okolju ne upošteva omejitev, ne spoštuje pravil in dogovorov, pri čemer mamo in njenega partnerja upošteva le, v kolikor ima od tega kakšno neposredno korist; in nenazadnje, da je prav pritožnica, ki se trudi mladoletničino nezainteresirano, nesramno in infantilno obnašanje zagovarjati ter minimalizirati na način, da jo "hitro vse sprovocira", v odnosu do ml. hčerke vendarle priznala lastno vzgojno nemoč ter potrdila izkazano uporništvo.

7.V nestrinjanju z izpodbijano prvostopenjsko odločitvijo se pritožnica sicer trudi zaobiti infantilno obnašanje mladoletnice, ki namesto sodelovanja na ponujeno ji pomoč in podporo reagira z zavijanjem z očmi ter nespoštljivim, nastopaškim, na trenutke celo posmehljivim obnašanjem. Da se izogne ponavljanju, se pritožbeno sodišče v celoti pridružuje obrazloženim zaključkom sodišča prve stopnje, ki pravilno ugotavlja, da mladoletnica potrebuje strožje vzgojne ukrepe, ob tem pa celovito obravnavo pri specializirani ekipi strokovnjakov v strukturiranem okolju, ki ga nudi prevzgojni dom. Glede na ugotovljene težave in potrebe mladoletnice, njeno dosedanje življenje in osebnostne lastnosti, o čemer je izpovedala predstavnica CSD, razvidno pa je tudi iz spisovnih podatkov, ter upoštevaje okoliščino, da ob že izrečenem ukrepu nadzorstva organa socialnega varstva ni pokazala prav nikakršnega sodelovanja oziroma interesa, je sodišče prve stopnje tehtno presodilo, da se bo le z oddajo v prevzgojni dom lahko zagotovila pravilna vzgoja mladoletnice. Namen primarno izrečenega blažjega vzgojnega ukrepa pri mladoletnici namreč ni bil dosežen in ga tudi nima smisla nadaljevati, saj mladoletnica po lastni volji ni izkoristila ponujene ji možnosti, da v odprtem okolju pod strokovnim nadzorom ustrezno oblikuje svojo osebnostno strukturo. V tej posledici je sodišče prve stopnje na podlagi celostno ugotovljenih okoliščin utemeljeno in razumno presodilo, da so mladoletnici takoj potrebni drugačni, učinkovitejši prevzgojni ukrepi, kar v skladu z določbo prvega odstavka 80. člena KZ, navkljub nasprotnemu prepričanju pritožnice, utemeljuje izrek (naj)strožjega vzgojnega ukrepa.

8.Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je v obravnavanem primeru očitno, da je izrek ukrepa oddaje v prevzgojni dom kot nujno potrebna in sorazmerna reakcija pravne države na zavračanje sodelovanja in ogrožanje lastne rehabilitacije, v danih okoliščinah neizogiben. Trenutno je to edini ukrep, ki lahko mladoletnici nudi ustrezno strukturirano okolje, podporno obravnavo in nadzor, ki bi lahko omogočili pozitiven razvoj njene osebnosti in preprečitev nadaljnje kriminalitete.

9.Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 80. člen KZ in ob zanesljivi presoji, da so mladoletnici potrebni učinkovitejši prevzgojni ukrepi, ter ob hkratnem upoštevanju narave in teže storjenega kaznivega dejanja in predhodno izrečenega blažjega vzgojnega ukrepa, ki ni dal pričakovanih rezultatov oziroma jih glede na njeno osebnost niti ni pričakovati, mladoletni A. A. utemeljeno izreklo vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom. Pri tem je opozoriti, da sprejete prvostopenjske odločitve nikakor ne gre smatrati kot kazen, marveč kot skrajni vzgojni ukrep, katerega namen je socialna rehabilitacija mladoletnice v varovanem okolju, kjer so ji zagotovljeni ustrezni strokovni programi ter pomoč pri njenem osebnem in socialnem razvoju.

10.Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru prvega odstavka 383. člena ZKP ni ugotovilo kršitev v škodo mladoletnice, je bilo pritožbo njene zakonite zastopnice zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

11.Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 98. člena v zvezi s prvim odstavkom 484. člena ZKP. Ker je bil mladoletnici izrečen vzgojni ukrep, stroški pritožbenega postopka bremenijo proračun.

Zveza:

Kazenski zakonik (1994) - KZ - člen 80, 80/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.