Jedro

Izvrševanje začasne prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. v času trajanja postopka o prekršku ne pomeni, da sodišče ne bi smelo izreči stranske sankcije prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. za dobo enega leta. Začasna prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. je zgolj ukrep začasne narave, ki ne more nadomestiti izreka obvezno predpisane stranske sankcije. Dejstvo, da je bila storilcu izrečena začasna prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. že v postopku o prekršku, pa bo upoštevano pri izvrševanju te sankcije tako, da se bo čas, za katerega je trajala začasna prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. vštela v izrečeno sankcijo prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. za dobo enega leta za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 8. 2. 2020, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Naložilo mu je tudi plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnih določb Zakona o prekrških (ZP-1) in smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo storilcu, ki ima veljavno tuje vozniško dovoljenje izdano v A., izrečenih 18 kazenskih točk s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru PR 144/2020 z dne 18. 3. 2021, ki je postala pravnomočna 25. 5. 2021, za prekršek, ki ga je storil 8. 2. 2020. Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno in zakonito izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. za dobo enega leta, saj takšno posledico določa osmi odstavek 22. člena v zvezi s tretjim odstavkom istega člena ZP-1. 5. Storilec povzetih pravno odločilnih ugotovitev sodišča prve stopnje ne izpodbija, pač pa v pritožbi izpostavlja, da mu je že Okrajno sodišče v Mariboru s sklepom PR 144/2020 z dne 12. 2. 2020 začasno prepovedalo uporabo tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. na podlagi smiselne uporabe 113.a člena ZP-1 in meni, da mu zaradi tega ne bi smela biti izrečena prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. 6. Iz spisovnega gradiva sicer res izhaja, da je Okrajno sodišče v Mariboru storilcu s sklepom z dne 12. 2. 2020 izreklo začasno prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S., nato pa je 2. 2. 2021 izdalo sklep, da se začasna prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. na podlagi četrtega odstavka 113.d člena ZP-1 prekliče, vendar pa to ne pomeni, da zaradi izvrševanja začasne prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. v času trajanja postopka o prekršku izrek stranske sankcije prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta ni dopusten. Izrek te stranske sankcije je obligatorno predpisan v primeru ugotovitve, da je storilec, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja, dosegel ali presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu in ta pogoj je v obravnavani zadevi nedvomno izpolnjen. Začasna prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. je zgolj ukrep začasne narave, ki ne more nadomestiti izreka obvezno predpisane stranske sankcije. Dejstvo, da je bila storilcu izrečena začasna prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. že v postopku o prekršku, pa bo upoštevano pri izvrševanju te sankcije tako, da se bo čas, za katerega je trajala začasna prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S., vštel v izrečeno sankcijo prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S., kot to določa četrti odstavek 113.c člena ZP-1. To vprašanje pa je stvar izvrševanja izpodbijanega sklepa, za katerega bo poskrbela upravna enota. Navedeno pomeni, da se storilcu z izpodbijanim sklepom izrečena sankcija prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. dejansko ne bo izvrševala, v kolikor se je glede na podatke s katerimi razpolaga začasna prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja izvrševala celo leto, sicer pa se bo ta prepoved izvrševala le za čas do enega leta.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.