Jedro

Obveznost za plačilo sodne takse nastane z vložitvijo predloga za izvršbo, zato je upnik neplačano takso dolžan plačati ne glede na izid konkretnega izvršilnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da upnik kot taksni zavezanec ni plačal takse za predlog za izvršbo v vrednosti 250 taksnih točk ter za opomin v vrednosti 75 taksnih točk, zato mora plačati dolžno takso ter še 50 % pribitka kot kazensko takso, ter naložilo Agenciji za plačilni promet, podružnica Kranj, da z upnikovega žiro računa prenese dolgovani znesek na račun sodnih taks.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, naj sodišče terja znesek neplačane sodne takse od dolžnika in ne od njega.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov v spisu je razvidno, da je upnik dne 29.4.1998 vložil predlog za izvršbo, za katerega ni plačal dolžne sodne takse. Po 1. odst. 4. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST) je potrebno takso plačati takrat, ko nastane taksna obveznost, to pa je v konkretnem primeru ob vložitvi predloga za izvršbo (prim. 1. točko 2. odst. 4. čl. ZST), zato je sodišče prve stopnje upniku skupaj s sklepom o izvršbi dne 29.6.1998 vročilo tudi taksni opomin (modra povratnica, pripeta k sklepu na list. št. 4). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnik kot taksni zavezanec v pritožbi sploh ne trdi, da bi takso za predlog za izvršbo plačal, niti kaj takega ne izhaja iz podatkov spisa, zato je takso za vloženi predlog za izvršbo dolžan plačati. Ker takse tudi po opominu sodišča ni plačal, je glede na določbe 1. odst. 30. čl. ZST v zvezi z 2. odst. 29. čl. ZST dolžan plačati tudi kazensko takso v višini 50 % neplačane takse. Kot že povedano, obveznost za plačilo sodne takse nastane z vložitvijo predloga za izvršbo, zato je upnik neplačano takso dolžan plačati ne glede na izid konkretnega izvršilnega postopka. Ob tem pritožbeno sodišče še pripominja, da obravnavani izvršilni postopek še ni končan, zato ima upnik vse možnosti, da v skladu z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju od dolžnika izterja tako glavnico kot stroške izvršilnega postopka, med katere spadajo tudi sodne takse, če bo v postopku uspel. Ker je glede na vse povedano odločitev sodišča prve stopnje pravilna, je sodišče druge stopnje upnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.