Jedro

Ker je pacientka v postopku zahtevala odškodnino, za kar komisija ni pristojna, saj je za odločitev o odškodnini pristojno sodišče, je komisija zahtevo pacientke pravilno zavrgla.

Izrek

Tožbe se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom, številka 021-37/2015-17 z dne 30. 7. 2015, je odločeno, da se zahteva za drugo obravnavo pred Komisijo zavrže in se postopek ustavi. Pacientko se z odškodninskim zahtevkom napoti na stvarno pristojno sodišče. Pacientka krije svoje stroške.

2. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je pacientka A.A. (tožnica v tem sporu) na pripravljalnem naroku dne 28. 7. 2015 izjavila, da v tem postopku zahteva odškodnino od izvajalca v višini 300 EUR zaradi stricev iz ozadja oziroma zaradi po njenem mnenju nepravilnega pregleda pri izvajalcu dne 23. 2. 2015, ko naj bi ji nastale posledice, ki so psihične in večplastne, zato vztraja pri odškodninskem zahtevku. Vse to je razvidno iz zapisnika pripravljalnega naroka, ki ga je pacientka podpisala. Tretji odstavek 70. člena Zakona o pacientovih pravicah (v nadaljevanju ZPacP) določa, da v kolikor pacient zahteva odškodnino zaradi domneve kršitev, predsednik Komisije v okviru pripravljalnega naroka izda sklep, s katerim se postopek obravnave druge zahteve ustavi in pacienta pouči o možnosti uveljavljanja odškodninskega zahtevka pred sodiščem. 65. člen ZPacP določa, da se v postopku z zahtevo za drugo obravnavo kršitve pacientovih pravic pred Komisijo subsidiarno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače. Prvi odstavek 129. člena ZUP določa primere, v katerih je potrebno vlogo zavreči. Vlogo se zavrže tudi v takšnih primerih, ko gre za absolutno stvarno nepristojnost, po kateri stranka zahteva nekaj, kar ji organ, glede na načelo zakonitosti, sploh ne more priznati z upravno odločbo. Za tak primer gre tudi takrat, kadar spada zadeva v sodno pristojnost. Ker je pacientka v tem postopku zahtevala odškodnino, za kar ta organ ni pristojen, saj je za odločitev o odškodnini pristojno sodišče, je Komisija zahtevo pacientke zavrgla. Pacientka je bila tudi na samem pripravljalnem naroku dne 28. 7. 2015 poučena o možnosti uveljavljanja odškodninskega zahtevka pred sodiščem, to je pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu. Na podlagi 67. člena ZPacP, ki določa pravila glede stroškov postopka, je Komisija v skladu s tretjim odstavkom 67. člena odločila, da pacientka, ker s svojo zahtevo ni uspela, krije svoje stroške.

3. Tožnica v tožbi navaja, da na prvi obravnavi dne 17. 3. 2015 v Splošni bolnišnici B. niso dosegli želenega sporazuma. Njeni zahtevi po višini 300 EUR odškodnine za izživljanje nad njo niso ugodili. Ta odškodnina je kot maksimalna določena v ZPacP. Naslednji dan 18. 3. 2015, je na Splošno bolnišnico B. po e-pošti poslala dodatek k zapisniku prve obravnave pritožbe z dne 17. 3. 2015 z izjavami dr. C.C. in dr. Č.Č. 23. 3. 2015 je poslala drugo zahtevo za obravnavo kršitve pacientovih pravic. V nadaljevanju navaja potek postopka in določbe členov 69 ZPacP in sprožitev postopka na Upravnem sodišču, ki je v tem, da ugotovijo določene nepravilnosti na ginekološko porodniškem oddelku Splošne bolnišnice Slovenje Gradec, ki jih v nadaljevanju našteva ter ponovno predlaga, da se odloči o plačilu njene zahtevane odškodnine, ki po tem zakonu znaša maksimalno 300 EUR.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo podrobno navaja ves potek postopkov od vložitve zahteve tožnice po ZPacP.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je bila odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, in ker se sodišče z njo v celoti strinja, se v izogib ponavljanju sklicuje na dejanske in pravne razloge navedene v izpodbijani odločbi in jih v sodbo ponovno ne povzema. Navedeno pooblastilo ima sodišče na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori sodišče še dodaja, da v tej zadevi niso pravno relevantni, zato jih sodišče ni presojalo. Zatrjevano dejansko podlago nepravilnega ravnanja na zdravniškem pregledu bo tožnica lahko uveljavljala pred sodiščem, ki bo na podlagi morebiti vloženega zahtevka stvarno pristojno za obravnavanje odškodnine.

7. Sodišče je odločilo v sporni zadevi po sodniku posamezniku v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 13. člena ZUS-1, glede na to, da se izpodbija procesni sklep v postopku izdaje upravnega akta.

8. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in je izdani sklep na zakonu utemeljen.