Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
13. 5. 2003
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Kmetijske zadruge A., z.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 22. aprila 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 415/2001 z dne 13. 12. 2001 se ne sprejme.
V pravdnem postopku je bilo ugodeno zahtevku za razveljavitev sklepov izrednega občnega zbora pritožnice (tedaj toženke).
Sodišča so ugotovila, da je bil občni zbor izveden nepravilno, saj so bili člani, ki se skupščine niso osebno udeležili, zastopani v nasprotju z veljavnimi zadružnimi pravili. V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da omenjena zadružna pravila, ki omejujejo možnosti zastopanja članov na skupščini, niso bila veljavno objavljena in niso bila priglašena v sodni register.
Zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, načel pravne države po 2. členu države ter določb 153. in 154. člena Ustave. Meni, da obveznost objave predpisov velja tudi za korporacijske pravne akte, saj da gre za temeljne postulate pravne države. Oporeka stališču Vrhovnega sodišča, da zakon za spremembo zadružnih pravil ne zahteva ne objave in ne predložitve sodnemu registru in da bi, če bi bilo kaj narobe, neveljavnost spremenjenih pravil lahko uveljavljali le z ustrezno ničnostno ali izpodbojno tožbo.
Ustavno sodišče v postopku ustavne pritožbe preizkuša le, ali so bile z izpodbijanimi sodnimi odločbami kršene kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine. V postopku ustavne pritožbe se zato na kršitev določb o načelih pravne države (2. člen Ustave), o načelu zakonitosti (153. člen Ustave) in o obveznosti objave pravnih aktov (154. člena Ustave) ni mogoče samostojno sklicevati, saj ne gre za določbe Ustave, ki bi urejale kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine.
Ni izključeno, da bi lahko kršitev obveznosti objave predpisov po 153. členu Ustave sicer bilo mogoče presojati z vidika zahtev, ki izhajajo iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Možnost, da se stranka seznani z relevantnimi pravnimi podlagami, je namreč nujen predpogoj za učinkovito uresničitev pravice do obrambe oz. do izjavljanja v postopku. Vendar za kršitev te pravice v obravnavani zadevi ne gre. Z vidika ustavnih jamstev poštenega postopka ni mogoče enačiti zahteve po objavi predpisov z objavo zadružnih pravil, ki so pravni akt pogodbene narave. Ustavno sprejemljivo je tolmačenje, da posebna objava teh pravil ni pogoj za njeno veljavnost, saj je seznanitev zadružnih članov s spremenjenimi pravili zagotovljena že s tem, da je za sprejem in spremembo teh pravil pristojen občni zbor Zadruge, na tem pa lahko sodelujejo vsi člani (15. in 21. člen Zakona o zadrugah, Uradni list RS, št. 13/1992 in nasl. - ZZad). Prav tako je zagotovljeno, da občni zbor ne more sklepati o vprašanjih, ki niso bila na dnevni red uvrščena že ob ustrezno publicirani objavi (tretji odstavek 21. člena ZZad). O delu in sklepih občnega zbora pa mora biti sestavljen zapisnik, ta pa mora biti v petih dneh po končanem zboru na vpogled vsem članom na sedežu zadruge (25. člen ZZad). Ustrezna možnost seznanitve vseh zadružnih članov z zadružnimi pravili je s tem zagotovljena. Zato ne more biti v nasprotju z 22. členom Ustave pravno stališče, da zadružna pravila veljajo, ko so sprejeta in da ni zahteve, da bi bila npr. predložena v sodni register, nezakonitosti pri samem sprejemanju pravil (kar bi lahko bila tudi kršitev omenjenih pravil o publiciteti) pa je mogoče uveljavljati le z ustrezno tožbo (24. člen ZZad).
Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: namestnik predsednice senata Jože Tratnik ter člana dr. Dragica Wedam Lukić in dr. Ciril Ribičič.
Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodnici mag. Mariji Krisper-Kramberger, ki je bila v zadevi izločena. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Namestnik predsednice senata Jože Tratnik