Jedro

Za odločanje o vprašanjih procesnopravne narave večinoma zadošča izkaz verjetnosti.

Postopek s predlogom za oprostitev plačila sodne takse je upravni, ne pravdni postopek.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo.

2. Zoper tak sklep se pritožuje tožnica. Predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje ali spremembo sklepa z ugoditvijo predlogu za oprostitev. Pojasnjuje, da je sklep sodišča, s katerim je bila pozvana k predložitvi izjave o premoženjskem stanju, prejela 20. 4. 2009 in že 22. 4. 2009 sodišču posredovala izpolnjen obrazec, kar izhaja iz žiga naslovnega sodišča na prvi strani obrazca, ki ga prilaga pritožbi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da kljub pozivu ni prejelo izpolnjenega obrazca o premoženjskem stanju, ki je v skladu z določbo 12. člena Zakona o sodnih taksah (1) (v nadaljevanju ZST-1) obvezna sestavina predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

5. Poziv na dopolnitev nepopolnega predloga je sodišče sicer poslalo v smislu določb 108. člena Zakona o pravdnem postopku (2) (v nadaljevanju ZPP), kar glede na določbo noveliranega 2. odstavka 108. člena ZPP (3) ne bi bilo pravilno. Vendar pa je bilo takšno ravnanje sodišča prve stopnje pravilno na drugi podlagi. Pritožbeno sodišče namreč sodi, da je treba pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks smiselno uporabiti določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (4) (v nadaljevanju ZUP). Ker sodišče v tej zadevi z uporabo določb ZUP v postopku odločanja o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks odstopa od dosedanje prakse uporabe določb ZPP (5), pojasnjuje razloge za svoj odstop. Odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks (tako kot tudi odmera in izterjava taks) ni le postransko vprašanje pravdnega postopka, četudi so sodne takse del pravdnih stroškov (slednji pa so postransko oz. akcesorno vprašanje pravdnega postopka). Plačilo sodne takse je posebna obveznost stranke v odnosu do države. Tudi vprašanje oprostitve plačila sodne takse je zgolj vprašanje odnosa med državo in prosilcem, nič od opisanega pa ne predstavlja civilnega razmerja. Vprašanja sodnih taks sicer niso klasična upravna vprašanja, ampak gre za tako imenovane druge javnopravne zadeve v smislu 4. člena ZUP. Ker ZST-1 postopkovnih določb ne vsebuje in glede njih ne napotuje na drug predpis, je treba v tovrstnih zadevah smiselno uporabiti določbe ZUP.

6. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je pritožnico pozvalo, naj dopolni nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks, četudi ga je vložil odvetnik, je bilo torej pravilno glede na določbo 67. člena ZUP.

7. Tožničine izjave o premoženjskem stanju ni v sodnem spisu niti v času odločanja pritožbenega sodišča, tudi v popisu spisa ni zavedena. Vendar pa pritožnica pritožbi prilaga fotokopijo prve strani izjave o premoženjskem stanju z dohodnim žigom Okrožnega sodišča v Ljubljani, iz katerega izhaja, da je sodišče 22. 4. 2009 prejelo sporno izjavo. S tem je tožnica z dovolj visoko stopnjo verjetnosti izkazala, da je ravnala v skladu s pozivom sodišča. Ker naključje, do katerega je prišlo v sferi sodišča ali morebitne napake pri poslovanju sodišča (npr. vložišča), ne smejo škoditi strankam, je pritožbeno sodišče pritožbi v skladu z določbo 3. odstavka 251. člena ZUP ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.

8. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje, potem ko bo pridobilo izjavo, ki jo je tožnica na sodišče vložila 22. 4. 2009, njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks vsebinsko obravnavati.

(1) Ur. l. RS, št. 37/2008. (2) Ur. l. RS, št. 73/2007-UPB3 in Ur. l. RS, št. 45/2008. (3) ki določa, da sodišče nepopolne vloge, ki jih vložijo odvetniki, zavrže, ne da bi prej terjalo popravo vloge.

(4) Ur. l. RS, št. 80/99. (5) Prim. sklep tega sodišča I Cp 535/2009.