Jedro

Ni izkazan odstop od sodne prakse, zato ni pogojev za dopustitev revizije.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi zastaranja zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo mesečne rente v znesku 104,37 EUR od 13. 9. 1994 dalje in za v bodoče. Tožnik je uveljavljal plačilo rente zaradi izgube na zaslužku zaradi delne nezmožnosti za delo kot posledice nepravilnega operativnega posega pri toženi stranki. Za škodo in povzročitelja je zvedel 2. 2. 1996, potem ko je bil razvrščen na delovno mesto kot invalid III. kategorije z novo določeno plačo in mu je najkasneje takrat začela nastajati škoda zaradi izgube zaslužka, glede katere je bilo ob normalnem teku stvari gotovo, da bo nastajala tudi v bodoče. Tožbo za plačilo pretekle in bodoče rente je vložil 5. 4. 2000, po izteku zastaralnega roka.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in zatrjuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, to je odločbe II Ips 68/2011. Tožnik se ne strinja s pravilnostjo zaključka, da naj bi zamudil triletni rok za uveljavljanje prvega zahtevka sukcesivno nastajajoče bodoče škode, zaradi česar naj bi mu zastarala tudi vsa škoda, ki mu je nastajala v bodoče. Premoženjska škoda je posledica tožnikove nepremoženjske škode, ki še zmeraj obstoji. Še danes in v bodoče bo nepremoženjska škoda pri tožniku obstajala, kar je vzrok in direktna posledica za nastalo premoženjsko škodo.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Tožnik neutemeljeno zatrjuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Zadeva II Ips 68/2011 je drugačna od tožnikove: v zadevi II Ips 68/2011 ne gre za sukcesivno nastajajočo bodočo škodo, temveč za škodo, nastalo zaradi stalno nastajajočih novih imisij kot vzrokov za škodo, torej zaradi stalnih protipravnih škodljivih dejstev (škodnih dogodkov). V obravnavani zadevi pa gre za bodočo sukcesivno nastajajočo premoženjsko škodo, ki izvira iz enkratnega protipravnega škodljivega dejstva (škodnega dogodka), to je nepravilnega zdravniškega posega. Napačno je namreč v predlogu izraženo stališče, da je nepremoženjska škoda vzrok za premoženjsko škodo.

6. Ker torej niso podani pogoji iz 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je Vrhovno sodišče tožnikov predlog na podlagi drugega odstavka 367. c člena ZPP zavrnilo.