Jedro

Tehnični ukrepi za zagotovitev mehanske stabilnosti in odpornosti objekta ter prek njih tudi geološka sestava tal pomenijo pravno pomembne okoliščine v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja le toliko, kolikor to izhaja iz predpisa, ki določa sestavine projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski upravni organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel tožničin predlog za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja št. 351-45/2010-71 z dne 7. 9. 2011, za gradnjo manj zahtevnega objekta enostanovanjske hiše na parceli št. 115/1 k.o. ... in cestnega priključka na parceli št. 115/2 in 121/5, obe k.o. ..., investitorju A.A. (v tem upravnem sporu prizadeti stranki).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica kot razlog za obnovo postopka navajala, da se je po začetku gradnje pokazalo, da je geološka sestava tal na mestu gradnje drugačna kot v okolici in kot je bila upoštevana pri pripravi projektne dokumentacije. Zato bo potrebno drugačno temeljenje, izvedba tega temeljenja pa bi utegnila povzročiti prekomerne tresljaje in s tem ogroziti mehansko stabilnost in odpornost njenega objekta na parceli št. 120/3 k.o. ... Če bi bile te okoliščine znane že pred izdajo gradbenega dovoljenja, to dovoljenje verjetno ne bi bilo izdano z vsebino, kakršno ima, tožnica pa meni, da je v zvezi s temi okoliščinami z začetkom gradnje pridobila možnost uporabiti nove dokaze oziroma iz teh okoliščin izhaja, da je bila za stranko ugodna odločba izdana na podlagi njenih neresničnih navedb.

3. Prvostopenjski organ meni, da materialnopravna podlaga za odločanje investitorju ne nalaga pridobitve geomehaničnega poročila, projektna dokumentacija pa je izdelana v skladu s prostorskim aktom in zahtevami Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). K tej dokumentaciji so bila izdana vsa potrebna soglasja, kar pomeni, da tudi soglasodajalci niso ocenili, da bi bilo treba na podlagi veljavnih predpisov zaradi povečane nevarnosti za mehansko odpornost ali stabilnost predvidene gradnje postaviti dodatne pogoje v zvezi z lastnostmi terena. Zato tožničine navedbe ne morejo pomeniti novih dokazov, ki bi lahko pripeljali do drugačne odločitve, ne kot podlaga za ugotovitev, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano na podlagi investitorjevih neresničnih navedb. Prvostopenjski organ dodaja še, da je v zvezi z navedenim gradbenim dovoljenjem v teku postopek njegove spremembe, ki se med drugim nanaša prav na drugačno temeljenje, tožnica pa v tem postopku sodeluje kot stranska udeleženka.

4. Drugostopenjski upravni organ je tožničino pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnil, v obrazložitvi pa se strinja s prvostopenjskim organom, da slednji v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni imel pravne podlage, da bi od investitorja zahteval podatke o sestavi tal na območju gradnje, zato tudi novi podatki ne bi mogli pripeljati do drugačne odločitve v postopku. Da bi bilo mogoče investitorjeve navedbe v postopku šteti za neresnične, bi se moral investitor njihove neresničnosti zavedati in jih namerno zamolčati oziroma jih prikazati drugače z namenom, da bi izposloval zanj ugodno odločbo. To se v obravnavani zadevi ni zgodilo, niti tožnica tega ne izkazuje.

5. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da projektna dokumentacija v skladu s 35. členom Pravilnika o projektni dokumentaciji (v nadaljevanju Pravilnik) ni vsebovala načrta gradbenih konstrukcij, temveč le izjavo odgovorne projektantke, da bo objekt mehansko odporen in stabilen. Zaradi pomanjkanja dokumentacije projektantka te izjave ni mogla podati na podlagi preverljivih podatkov, ki bi bili dostopni tudi tožnici, temveč pod nepreverjeno predpostavko, da je teren na parceli gradnje enak kot v okolici. Ob izkopu gradbene jame se je pokazalo, da ni tako, kar pomeni, da je investitor dosegel izdajo gradbenega dovoljenja na podlagi neresnične izjave.

6. Poleg tega resnična sestava terena, ki se je izkazala šele po izkopu gradbene jame, pomeni dejstvo, ki ga je mogoče dokazovati šele na podlagi izkopa, bi pa zaradi njega gradbeno dovoljenje ne bilo izdano oziroma vsaj ne tako, kakršno je, saj bi bilo treba poskrbeti za spremembo temeljenja in načina odvodnjavanja. Opozarja še na razliko med dejstvi in dokazi in meni, da dejstvo, da obravnavanemu objektu ne bo zagotovljena mehanska odpornost in stabilnost, predstavlja razlog za zavrnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja. Ne strinja se niti s stališčem drugostopenjskega organa, da je mogoče postopek obnoviti le, če je stranka dosegla izdajo zanjo ugodne odločbe tako, da je namenoma navajala neresnična dejstva, saj bi bila taka interpretacija v nasprotju z varstvom interesov drugih strank ter javnega interesa. Kot razlog za obnovo postopka zato zadostuje, da so bila navedena dejstva objektivno neresnična.

7. Iz navedenih razlogov sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, poleg tega pa naj toženki naloži povračilo stroškov upravnega spora skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8. Toženka in prizadeta stranka na tožbo nista odgovorili.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po prvem odstavku 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem sporu ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku) med drugim obnovi, če se izve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku (1. točka), ali če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb (5. točka).

11. V obeh primerih zakon zahteva neposredno vzročno-posledično povezavo med novimi dejstvi in dokazi oziroma neresničnimi izjavami stranke na eni strani ter izdajo odločbe v postopku, ki naj se obnovi, na drugi. Razlogi za obnovo postopka se morajo torej nanašati na okoliščine, ki so glede na pravno podlago za odločanje (lahko) vplivale na izdajo odločbe, oziroma so bile v postopku pravno pomembne.

12. Tožnica kot tako okoliščino navaja geološko sestavo tal, za katero naj bi se po izkopu gradbene jame pokazalo, da je drugačna kot v neposredni okolici, kar po tožničinem mnenju pomeni, da ni bila ustrezno upoštevana pri izdelavi projektne dokumentacije, zaradi česar je ogrožena mehanska odpornost in stabilnost objekta.

13. Tožnica ima prav, da mehanska odpornost in stabilnost spadata med bistvene zahteve, ki jih mora izpolnjevati objekt, to pa se zagotovi z določitvijo tehničnih značilnosti objekta z gradbenimi predpisi (1. alinea prvega odstavka 9. člena ZGO-1). Z izpolnjevanjem bistvenih (po povedanem tehničnih) zahtev je zagotovljeno izpolnjevanje pravnega standarda zanesljivosti objekta (3. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1), ki skupaj s skladnostjo s prostorskimi akti in evidentiranostjo objekta spada med bistvene lastnosti objektov (prvi odstavek 13. člena ZGO-1). Ta bistvena lastnost pa se za razliko od drugih dveh ne zagotavlja v postopku izdaje gradbenih dovoljenj, temveč s projektiranjem, gradnjo oziroma izvajanjem del, gradbenim nadzorom, uporabo in vzdrževanjem objektov (prvi odstavek 15. člena ZGO-1). V skladu s tem pristojni organ za gradbene zadeve pred izdajo gradbenega dovoljenja v smislu zagotavljanja zanesljivosti objekta preveri le, ali je projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki je izpolnjevala predpisane pogoje za projektanta (2. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1) ter ali projekt ima predpisane sestavine in ali je bila opravljena revizija, kadar je predpisana (4. točka 66. člena).

14. Tehnični ukrepi za zagotovitev mehanske stabilnosti in odpornosti objekta ter prek njih tudi geološka sestava tal torej pomenijo pravno pomembne okoliščine v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja le toliko, kolikor to izhaja iz predpisa, ki določa sestavine projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), torej Pravilnika. Iz Pravilnika taka obveznost ne izhaja, temveč je v tem pogledu predpisana zgolj ustrezna izjava odgovornega projektanta (prvi odstavek 20. člena).

15. Med strankama tudi ni sporno, da ne gre za objekt, za kakršnega bi bila predpisana revizija projektne dokumentacije. Način zagotavljanja njegove zanesljivosti tako sploh ni bil predmet upravnega postopka, razen na prej opisani, povsem formalni ravni ugotavljanja popolnosti projektne dokumentacije. Povedano drugače: geološka sestava tal v obravnavanem upravnem postopku ni bila pravno pomembna okoliščina, torej okoliščina, ki bi v skladu z relevantnimi pravnimi normami lahko kakorkoli vplivala na izdajo gradbenega dovoljenja.

16. Kot je bilo že obrazloženo, lahko razlog za obnovo postopka pomenijo le okoliščine, ki bi vplivale na izdajo odločbe (torej pravno pomembne okoliščine), v postopku, ki naj bi se obnovil. Tožnica ni navedla takih okoliščin, kar je tudi bistvo obrazložitve izpodbijanega sklepa, zato je toženka tudi po presoji sodišča ravnala pravilno, ko je predlog za obnovo zavrgla, ker zatrjevana obnovitvena razloga iz 1. in 5. točke 260. člena ZUP nista bila verjetno izkazana (prvi odstavek 267. člena ZUP).

17. Sodišče pa pripominja še, da je tožnica v upravnem postopku sodelovala kot stranska udeleženka, kar pomeni, da je v postopek vstopila zaradi varstva svojih pravnih koristi (prvi odstavek 43. člena ZUP). Njen procesni položaj je bil torej omejen na varstvo pravnih koristi, ki izvirajo iz lastništva nepremičnine, zaradi katere je dosegla položaj stranske udeleženke. Pravna korist je po drugem odstavku 43. člena ZUP neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Tožnica torej v upravnem postopku ni mogla varovati javne koristi ali koristi tretjih oseb. Enako velja tudi za vložitev predloga za obnovo postopka, ki je po prvem odstavku 261. člena ZUP vezan na lastnost stranke, tožnica pa ima po povedanem to lastnost zgolj v obsegu varstva svojih pravnih koristi.

18. Tožnica torej že v upravnem postopku, enako pa tudi v predlogu za obnovo postopka, ni mogla uspešno uveljavljati okoliščin, ki ne pomenijo posega v njene pravno priznane pravice in interese, v obravnavani zadevi s stališča varstva pred nedovoljenimi vplivi obravnavane gradnje na njeno nepremičnino. Iz njenih navedb, ki se nanašajo na geološko sestavo tal ter prek tega na zanesljivost obravnavanega objekta, ne izhaja, da bi z njimi kakorkoli varovala te svoje pravice in interese, kaj takega pa ne izhaja niti iz navedbe, da bo do posega v njeno nepremičnino prišlo zato, ker bo zaradi novih ugotovitev o sestavi tal treba izdati novo gradbeno dovoljenje, v katerem bodo predvidene drugačne metode temeljenja. Za izdajo novega ali spremenjenega gradbenega dovoljenja bo namreč potreben nov upravni postopek (73. člen ZGO-1), v katerem bo tožnica lahko ustrezno zaščitila svoje pravne koristi.

19. Iz navedenih razlogov tudi nadaljnje tožbene navedbe niso mogle vplivati na ugotovitev sodišča, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče je zato v skladu s 63. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnica, niso mogli vplivati na odločitev, je o zadevi odločilo brez glavne obravnave, na seji (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

20. Če sodišče tožbo zavrne, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.