Jedro

Če predlagatelj meni, da določen postopek teče nedopustno dolgo in da mu je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, ima na voljo pravna sredstva v skladu z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodišče v Celju je v teku pravda pod opr. št. II P 90/2018, v kateri tožnica kot upravnica večstanovanjske stavbe od toženca kot etažnega lastnika zahteva plačilo stroškov upravljanja in obratovanja.

2. Toženec je predlagal delegacijo pristojnosti na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Enak predlog je podal tudi v zadevi, ki se pred istim sodiščem vodi pod opr. št. II P 145/2016. Gre za eno od drugih istovrstnih pravd (za plačilo stroškov upravljanja in obratovanja), ki jo ista tožnica vodi zoper toženca.

3. Toženec kot okoliščino, zaradi katere naj bi bil podan resen dvom v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča, navaja okoliščino, da je bila s spremembo letnega razporeda dela Okrožnega sodišča v Celju in njegovih organizacijskih enot z dne 24. 9. 2018 in 28. 9. 2018 na podlagi četrtega odstavka 105.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) pristojnost za odločanje v pravdnih zadevah prenesena iz Okrajnega sodišča v Šentjurju na Okrajno sodišče v Celju. To pomeni, da je bila na slednje prenesena tudi pristojnost za odločanje v pravdi v zadevi opr. št. P 24/2016, to je v tretji od istovrstnih pravd iste tožnice zoper toženca. Toženec meni, da je bila s tem izigrana odločitev Vrhovnega sodišča, ki je že pred časom preneslo pristojnost za odločanje v pravdi v zadevi P 24/2016 iz Celja v Šentjur. Prepričan je, da se na ta način namenoma zavlačuje postopek v zadevi P 24/2016, in sicer z namenom, da bi bilo prej (tožencu v škodo) odločeno v zadevi II P 145/2016. Tudi sodeča sodnica v zadevi P 24/2016 naj bi bila s tem namenom prerazporejena na izvršilni oddelek, zadeva pa dodeljena drugi sodnici. Toženec želi s predlogom za delegacijo v zadevi II P 145/2016 doseči, da bi se najprej končal postopek v zadevi P 24/2016. Navaja, da sodnice na Okrajnem sodišču v Celju v vseh postopkih (pravdnih, kazenskih in izvršilnih), ki se vodijo zoper njega, delujejo povezano in pod vplivom predsednice sodišča ter tožnice, skušajo vplivati na toženčevo pričo in nezakonito obravnavajo njegova pravna sredstva. Ponovno (kot že v predhodnih predlogih) obširno opisuje procesno stanje in nekatera svoja materialnopravna naziranja v teh drugih postopkih, zlasti svojo nosilno tezo, da tožnica sploh ni veljavno izbrana upravnica večstanovanjske stavbe.

4. Tožnica se v odgovoru na predlog zavzema za njegovo zavrnitev, čemur se pridružuje tudi Okrajno sodišče v Celju.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).

7. Okoliščin, ki jih navaja predlagatelj, ni mogoče uvrstiti med „drug tehten razlog“ v smislu 67. člena ZPP. Njegova teza, da je bila s spremembo letnega razporeda dela pristojnost za odločanje v vseh pravdnih zadevah Okrajnega sodišča v Šentjurju prenesena na Okrajno sodišče v Celju z izključnim namenom, da se v Celje prenese tudi pristojnost za odločanje v eni od toženčevih pravd (opr. št. P 24/2016) in se na ta način postopek v tej pravdi zavlačuje z namenom, da bi bilo prej odločeno v zadevi II P 145/2016, ne vzdrži razumne presoje. Prenos pristojnosti na podlagi 105.a člena ZS je namreč namenjen razbremenitvi stvarno pristojnega sodišča, ki ima sodne zaostanke, hkrati pa tudi pospešitvi postopkov, saj se bodo zadeve pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavale, kar pomeni tudi učinkovitejše zagotavljanje pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in tako ni le v interesu celotnega sodstva, temveč tudi v interesu pravdnih strank.1

8. Institut delegacije pristojnosti po 67. členu ZPP nikakor ni namenjen temu, da bi se – kot si predlagatelj prizadeva – posledično zavleklo reševanje zadeve II P 145/2016 (in II P 90/2018) in bi se vendarle prej končal postopek v zadevi P 24/2016. Prav tako iz predlagateljevega obširnega popisa procesnih dejanj v drugih raznovrstnih postopkih, v katerih je udeležen, ne izhaja noben upravičen in razumen dvom v objektivno nepristranskost Okrajnega sodišča v Celju. Predlagateljevo nestrinjanje z materialnopravnimi stališči in njegov dvom v pravilnost procesnega postopanja posamičnih sodnikov je lahko predmet obravnave v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa je namenjen predlog za izločitev takega sodnika. Če predlagatelj meni, da določen postopek teče nedopustno dolgo in da mu je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, ima na voljo pravna sredstva v skladu z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče. 9. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 Glej, npr., tudi sklep VS RS opr. št. I R 29/2017 z dne 30. 3. 2017.