Jedro

S pritožbo je mogoče izpodbijati sklep o dovolitvi vpisa zaradi nepravilne uporabe zemljiškoknjižnega prava o knjižnem predniku, zemljiškoknjižnih listinah, vsebini predloga, legitimaciji udeležencev, pravil postopka, ne pa naprimer iz razlogov, ker v nepremičninski izvršbi sodišče ni odločilo o predlogu za odlog izvršbe.

Izrek

Pritožba proti sklepu z dne 4.8.1999 (o zavrženju zahteve dolžnika S. G. za izločitev predsednika vrhovnega sodišča) se zavrne.

Pritožba proti sklepu z dne 2.9.1999 o zavrnitvi ugovora dolžnikov proti zemljiškoknjižnemu sklepu z dne 10.8.1999 (opr. št. Dn. št. 1779/99), se zavrne.

Zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Grosupljem se odreja, da izbriše zaznambo vložene pritožbe.

Pritožbi proti sklepu z dne 2.9.1999 (odločitev o ugovoru v izvršilni zadevi I 240/93) se ugodi in se izpodbijani sklep v izreku pod točko 2. razveljavi ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

S sklepom z dne 4.8.1999 je sodišče prve stopnje zavrglo zahtevo dolžnika S. G. za izločitev predsednika vrhovnega sodišča. S sklepom z dne 2.9.1999 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnikov S. G. in D. G. proti zemljiškoknjižnemu sklepu z dne 10.8.1999, opr. št. I I 241/93 in Dn. št. 1779/99. S sklepom z dne 2.9.1999 je sodišče prve stopnje (deloma) ugodilo ugovoru dolžnikov (hkrati je sprejelo umik predloga za izvršbo na znanje) ter svoj sklep o izvršbi z dne 17.3.1993, opr. št. I 240/93 razveljavilo za zamudne obresti od pravdnih stroškov v višini 55,10 SIT (po sodbi zaradi izostanka Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Grosupljem z dne 5.4.1988, opr. št. P 57/88), pravdne stroške v višini 35,30 SIT ter za zamudne obresti od glavnice 1.000,00 SIT od dneva zapadlosti 10.6.1987 do 30.3.1988 v obračunanem znesku 909,60 SIT, v ostalem delu pa je navedeni sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi oziroma je ugotovilo, da je sklep o izvršbi v preostalem neugovarjanem delu postal pravnomočen.

Proti navedenim sklepom se pritožujeta dolžnika ter uveljavljata vse dovoljene pritožbene rezloge.

V pritožbi proti sklepu z dne 4.8.1999 o zavrženju predloga dolžnikov za izločitev predsednika Vrhovnega sodišča, dolžnika navajata, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, saj je prvo sodišče pri svoji odločitvi nepravilno uporabilo določbe 72. do 76. člena ZPP.

Pritožnika sodišču druge stopnje predlagata, da razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje.

V pritožbi proti sklepu z dne 2.9.1999, s katerim je prvo sodišče zavrnilo ugovor dolžnikov proti zemljiškoknjižnemu sklepu z dne 10.8.1999, opr. št. Dn. št. 1779/99, dolžnika navajata, da sta dne 23.6.1999 vložila ugovor zoper sklep o izvršbi skupaj s predlogom za odložitev izvršbe. Ker prvo sodišče ni odločilo o ugovoru in o predlogu za odložitev izvršbe, sta zato izpodbijala zemljiškoknjižni sklep, da bi prvo sodišče predhodno odločilo o njunem ugovoru in predlogu za odložitev izvršbe. Nepravilne so tudi ugotovitve prvega sodišče v izpodbijanem sklepu, da dolžnika v ugovoru nista predlagala odložitve oziroma prekinitve izvšilnega postopka. Dolžnika zato predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa.

V pritožbi zoper sklep z dne 2.9.1999, s katerim je prvo sodišče odločilo o ugovoru dolžnikov zoper sklep o izvršbi z dne 17.3.1993, opr. št. I 240/93, dolžnika navajata, da sta ugovoru priložila vse listine, iz katerih je razvidno, da je bila terjatev v ugovarjanem znesku v celoti poravnana dne 23.8.1988. Dolžnika povdarjata, da si je upnik nepravilno obračunal preostanek terjatve, saj nima pravice do poplačila pravdnih stroškov, zakonitih obresti od pravdnih stroškov, ki jih je sam povzročil. V izpodbijanem sklepu tudi ni pravilen izračun preostanka terjatve upnika. Dolžnika zato predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožbi proti sklepu z dne 4.8.1999 (o zavrženju zahteve za izločitev predsednika vrhovnega sodišča) in proti sklepu z dne 2.9.1999 (o zavrnitvi ugovora proti zemljiškoknjižnemu sklepu, opr.

št. Dn. št. 1779/99) nista utemeljeni.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da lahko zahteva stranka izločitev po 2. odstavku 73. člena ZPP samo v konkretnem tekočem postopku in sicer najpozneje do konca obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, če ni bilo obravnavanja, pa do izdaje odločbe, če pa gre za postopek na podlagi pravnega sredstva, pa v pravnem sredstvu ali odgovoru nanj (3. odstavek 73. člena ZPP). V obravnavani zadevi se zahteva za izločitev predsednika vrhovnega sodišča ne nanaša na nobenega izmed navedenih primerov. Doslej ni bila vložena zahteva za izločitev predsednika višjega sodišča, o kateri bi odločal predsednik vrhovnega sodišča ter da bi tako bili podani pogoji za izločitev predsednika vrhovnega sodišča. Razlogi, ki sta jih dolžnika navedla v svoji zahtevi za izločitev, pa ne morejo biti upoštevni, saj se ne nanašajo na konkretni izvršilni postopek, pač pa na drug (kazenski) postopek. Zato je bilo treba pritožbo dolžnikov zavrniti kot neutemeljeno in potrditi prvostopni sklep.

Dolžnika se tudi neutemeljeno pritožujeta zoper sklep prvega sodišča z dne 2.9.1999, s katerim je zavrnilo ugovor dolžnikov proti zemljiškoknjižnemu sklepu z dne 10.8.1999, opr. št. Dn. št. 1779/99. Sodišče prve stopnje je izdalo zemljiškoknjižni sklep po 192. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju potem, ko sta bila sklepa o domiku in o izročitvi nepremičnine kupcu pravnomočna. Razlogi za vložitev tako ugovora kot tudi pritožbe pa lahko izhajajo le iz nepravilne uporabe zemljiškoknjižnega prava o knjižnem predniku, zemljiškoknjižnih listinah, vsebini predloga, legitimaciji udeležencev, pravil postopka in podobno. Dolžnika nista navedla nobenih teh dejstev niti v ugovoru, niti v pritožbi. Dejstvo, da sta dolžnika dne 23.6.1999 vložila ugovor zoper sklep o izvršbi skupaj s predlogom za odložitev izvršbe, pa ni razlog, s katerim bi se lahko izpodbijal zemljiškoknjižni sklep. Razen tega pa velja, da dolžnika v ugovoru nista predlagala odložitev izvršbe, pač pa le prekinitev, ki pa v tej zadevi ne pride v poštev, niti ne v povezavi s 14. členom ZIZ. Razen tega pa je prvo sodišče tudi odločilo o ugovoru dolžnikov, ki pa se nanaša le na sklep o izvršbi v zadevi I 240/93 in katero je prvo sodišče izločilo iz enotnega obravnavanja. Neutemeljenost pritožbe je zahtevala njeno zavrnitev.

Pritožba proti sklepu z dne 2.9.1999, opr. št. I I 241/93 (sedaj I 240/93) je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom preuranjeno odločilo o ugovoru dolžnikov zoper sklep o izvršbi z dne 17.3.1993, opr. št. I 240/93. Nesporno je, da sta dolžnika upniku H.plačala terjatev po sodbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Grosupljem z dne 5.4.1988, opr. št. P 57/88, v višini 10,000.000,00 tedanjih din in sicer dne 23.8.1988, to je pred vložitvijo predloga za izvršbo, ki je bil vložen dne 15.3.1993. Upnik je v odgovoru na ugovor to dejstvo sicer upošteval ter opravil obračun v smislu 313. člena ZOR, po katerem naj bi dolžnik na dan 23.8.1988 po navedeni sodbi dolgoval iz naslova glavnice, obresti in stroškov z obrestmi skupaj 3.080,60 SIT.

Sodišče prve stopnje je odločilo o ugovoru dolžnika v skladu z navedbami upnika v odgovoru na ugovor ter v razloge izpodbijanega sklepa le povzelo upnikov izračun. Glede odločitve v izpodbijanem sklepu pa v obrazložitvi ni podanih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče preizkusiti prvostopno odločitev. Sam izračun oziroma obračun, kot ga je opravil upnik, ne zadošča za preizkus prvostopnega sklepa, saj v razlogih upnikov obračun ni obrazložen tako, da bi se iz teh razlogov videlo, kako in na kakšen način je upnik izračunal posamezne zneske (glavnica, obresti, stroški), ki jih dolžnika še nista poravnala.

V novem postopku bo treba s sodelovanjem obeh strank izvesti obračun v zgoraj navedenem pomenu ter natančno izračunati, v kakšni višini sta dolžnika poravnala terjatev s plačilom dne 23.8.1988 in nadalje, koliko še dolgujeta posebej na račun glavnice, obresti in stroškov postopka. Navedene okoliščine so narekovale ugoditev pritožbi dolžnikov ter razveljavitev prvostopnega sklepa v celotnem izreku pod točko 2. izreka.