Jedro

Tožena stranka je dokazala, da je tožnik določenega dne kljub jasnim navodilom glede hrambe ključev sefa na dogovorjenem mestu, pustil ključ sefa v pisarni čez noč, kar ni bilo dovoljeno, ker je bil ključ tam preveč dostopen. Ker je tožnik ravnal v nasprotju z jasnimi navodili delodajalca, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožnik očitano kršitev storil in da je bilo zato opozorilo glede te kršitve utemeljeno, tako da je izpolnjena obveznost delodajalca pred odpovedjo iz 1. odstavka 85. člena ZDR-1. Tožnik je v posameznih dneh v juniju in juliju 2014 prodajal alkoholne pijače po 21. uri, kar je v nasprotju z zakonsko prepovedjo prodaje alkoholnih pijač med 21. in 7. uro (razen v gostinskih obratih, kjer je prodaja dovoljena do konca njihovega obratovalnega časa), ki je določena v 1. odstavku 10. člena ZOPA. S svojim ravnanjem je tožnik kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja - ravnal je v nasprotju z določbami pogodbe o zaposlitvi in kršil navodila tožene stranke, pa tudi obveznost iz 34. člena ZDR-1, ki določa, da mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz 3. alinee 1. odstavka 89. člena ZDR-1, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem (2. odstavek 89. člena ZDR-1).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je zahtevala: - razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, ki jo je izdala tožena stranka in jo dne 22. 9. 2014 vročila na delovnem mestu tožeči stranki; - da se ugotovi, da tožeči stranki dne 7. 10. 2014 delovno razmerje oziroma pogodba o zaposlitvi ni prenehala in še vedno traja in da se toženi stranki naloži, da je dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo in ji za ves čas, ko ni delala oziroma bila zaposlena, priznati in plačati vse pravice iz dela, v roku 15 dni pod izvršbo (I. točka izreka).

Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo vlagata pritožbo tožeča stranka in njen pooblaščenec, iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku oziroma da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejstev, navedenih v tožbi. Prav tako sodišče ni povabilo na zaslišanje prič, ki jih je predlagal tožnik. Vse očitane hujše kršitve na delovnem mestu so v bistvu le manjše storjene napake, ki nimajo nikakršnih negativnih posledic niti za delodajalca niti za lastnika. Prav tako odpoved delovnega razmerja, zaradi kršitev, ki naj bi bile storjene z „naklepom“, ni utemeljena, saj naklepa ni nikoli bilo. In ravno tu je zmotno ravnalo Delovno sodišče, ko na zaslišanje ni povabilo nekdanjega delodajalca tožnika, pri katerem je bil zaposlen slabih devet let. Nihanje zaloge piva je vsekakor nedokazana izmišljotina, ki je bila s strani delodajalca morda celo podtaknjena in nikakor dokazana. Sodišče prav tako ni upoštevalo tožnikove izjave o šikaniranju na delovnem mestu s strani delodajalca, obstaja pa celo sum o odstranitvi zaposlenega na etnični osnovi (naveza: delodajalec - lastnik - edina upoštevana priča s strani Delovnega sodišča, ki pa je po mnenju tožnika neverodostojna, ker je še vedno zaposlena pri toženi stranki). Višjemu sodišču prilaga vso dokumentacijo, ki je sodišče pred izrekom sodbe ni ali ni hotelo upoštevati.

4. Tožeča stranka vlaga po svojem pooblaščencu pritožbo zoper sodbo iz pritožbenih razlogov napačne uporabe materialnega prava, konkretno določb Zakona o delovnih razmerjih, zlasti pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Izpodbijana sodba je nezakonita in izdana v nasprotju z določbami ZDR, saj so podane kršitve delovnopravnih predpisov, to je tistih določb ZDR, ki urejajo postopek ugotavljanja kršitev delovnih obveznosti, sporen pa je tudi način izvedbe postopka pri toženi stranki. Tožena stranka je sicer izvedla predhodni postopek kot to določajo določbe ZDR, vendar na zagovoru nobena kršitev delovnih obveznosti tožeči stranki ni bila dokazana, saj niso bili izvedeni nobeni materialni dokazi, ki bi tožečo stranko bremenili storitve očitanih kršitev delovnih obveznosti, ki naj bi se nanašale na domnevni manko piva v hladilniku, zlasti pa je sporna kršitev, ki se nanaša na prodajo alkohola po 21. uri v mesecu juniju in juliju 2014. Domnevne kršitve iz meseca marca 2014, pa tudi iz meseca junija in julija 2014, so zastarale v tem smislu, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov izdana prepozno, kar dejansko pomeni, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita in izdana v nasprotju z določbami ZDR in kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine.

V sodnem postopku je sodišče izvedlo v glavnem le dokaze v korist tožene stranke, kar izrecno dokazuje zaslišanje priče A.A.. Predlaganih prič tožeče stranke sodišče ni zaslišalo. Iz navedenega razloga je izpodbijana sodba izrazito subjektivno naravnana v korist tožene stranke, kar je za tožečo stranko nesprejemljivo. Izpodbijana sodba ni objektivna, pisana je v pretežni meri na kožo tožene stranke, ki je zoper tožečo stranko dalj časa izvajala psihični pritisk in šikaniranje na delovnem mestu, kar dokazujejo predloženi dokazi, zlasti predlagane priče v dveh posebnih pripravljalnih vlogah, ki pa jih sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo oz. jih sploh ni izvedlo.

Izrazito sporno je tudi ugotovljeno dejansko stanje, ki se nanaša na domnevne kršitve delovnih obveznosti v zvezi s prodajo alkohola v juniju in juliju 2014 po 21. uri na bencinskem servisu, kjer je tožeča stranka opravljala svoje delo prodajalca. Tožeča stranka pri tem opozarja pritožbeno sodišče na bistveno okoliščino, da je potrebno upoštevati dejstvo oz. okoliščino, da gre pri prodaji za dve različni delovni operaciji v večernem času in sicer prodaja izdelkov, zlasti pa izdaja računa za kupljeno blago na servisu. V večernih urah, zlasti v poletnem času, je v trgovini na bencinskem servisu večje število kupcev, ki ne kupujejo samo alkoholnih pijač, temveč tudi druge izdelke. V takšnih okoliščinah vedno prihaja do časovnega zamika pri izdaji računa. Datum oz. ura plačila je le dokaz, da je bil nakup blaga plačan. Pri tem je potrebno upoštevati dejstvo, da v takih primerih vedno prihaja do časovnega zamika pri izdaji računa, saj tožeča stranka ni bila zmožna večjemu številu kupcev izdati račun na čas pred 21. uro zvečer. Tožeča stranka s polno mero odgovornosti zagotavlja, da so bile vse domnevne alkoholne pijače kupljene pred 21. uro, zato račun za kupljeno blago oz. nakup ne more biti materialni dokaz in tudi ne verodostojni. Tožeča stranka pri vseh svojih utemeljenih navedbah v pritožbi ponovno poudarja, da je nujno potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti in vrniti v ponovno sojenje s posebno zahtevo oz. predlogom, da je nujno potrebno izvesti vse predlagane in bistvene dokaze, ki bi tožečo stranko razbremenile odgovornosti za očitane kršitve delovnih obveznosti. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov je na podlagi vseh pritožbenih navedb nezakonita.

5. Tožena stranka po svojem pooblaščencu podaja odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe tožeče stranke in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zlasti ni podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba vsebuje jasne in zelo natančno razčlenjene razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki med seboj niso v nasprotju, tako da jo je vsekakor mogoče preizkusiti.

8. Prvostopenjsko sodišče je namreč pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje glede vseh odločilnih dejstev, sprejeta odločitev pa je tudi materialno pravno pravilna. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijane sodbe tako v dejanskem kot v pravnem pogledu, v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki so odločilnega pomena, pa v skladu z določbo 1. odstavka 360. člena ZPP še dodaja:

9. Tožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da naj bi bilo dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno, ker sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov, ampak je izvedlo le dokaze v korist tožene stranke. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da prvostopenjsko sodišče ni izvedlo s strani tožnika predlaganih dokazov - zaslišanja predstavnice B., C.C., bivšega direktorja prejšnjega tožnikovega delodajalca D.D. in zdravnikov specialistov, z utemeljitvijo, da izvedba teh dokazov ni potrebna, ker je bilo dejansko stanje popolnoma razjasnjeno že na podlagi izvedenih dokazov. Pritožbeno sodišče s takšno presojo sodišča prve stopnje soglaša, saj izvedba teh dokazov za ugotovitev odločilnih dejstev res ni bila potrebna, saj predlagani priči o konkretnih kršitvah, ki se tožniku očitajo, nedvomno ne bi vedeli izpovedati ničesar odločilnega.

10. Odločilna dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, so: - Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen za nedoločen čas na delovnem mestu prodajalca na bencinskem servisu E. pri F..

- Tožena stranka je tožniku dne 20. 3. 2014 vročila pisno opozorilo pred odpovedjo zaradi neizpolnjevanja obveznosti z dne 17. 3. 2014 (A s), z izrecnim opozorilom na možnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če bo kršitve ponavljal. - V navedenem opozorilu je tožniku očitala odgovornost na manko treh kosov piva Zlatorog 0,33 l v zalogah. Pred nastopom tožnikove izmene 8. 3. 2014 je tožena stranka opravila pregled zaloge, ki je kazala en kos piva plusa, naslednje jutro pa je ob ponovnem pregledu zalog ugotovila manko treh kosov piva, manko pa je nastal v popoldanski izmeni, ko je delal samo tožnik. Sodišče je sledilo sklepanju tožene stranke, da je manko lahko nastal le v popoldanski izmeni, ko je delal samo tožnik in verjelo toženki, da je bilo njeno štetje natančno, ni pa upoštevalo tožnikovega stališča, da bi morala zalogo ugotavljati inventurna komisija. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje, tožnik dolžnosti varovanja blaga pred morebitnimi tatvinami ni imel posebej predpisanih v okviru navodil po 34. členu Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl. - ZDR-1) in je to nalogo izvrševal le v okviru obvestilnih dolžnosti po 36. členu ZDR1, navodila za delo prodajalca v prilogi B5 pa so bila sprejeta 22. 7. 2014, to je po očitani kršitvi. Ta navodila po pravilni presoji sodišča prve stopnje sicer določajo, da je tožnik odgovoren za stanje blaga in zalog ter za manko, vendar taka določba ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji 1. odstavka 89. člena ZDR-1 ne more pomeniti objektivne odgovornosti, temveč le krivdno. Iz navedenega izhaja, da sodišče prve stopnje očitno ni štelo, da bi bila ta kršitev tožniku dokazana in da bi bilo opozorilo v zvezi s tem očitkom utemeljeno. Pritožbeno sodišče s takšno oceno soglaša, saj odgovornost delavca za manko ni objektivna – odgovarja lahko le, kadar delodajalec dokaže, da je do primanjkljaja (v denarju, zalogah …) prišlo zaradi konkretnih opustitev ali kršitev delavca, kar velja tudi za prodajalca na bencinskem servisu.

- V predhodnem pisnem opozorilu z dne 17. 3. 2014 pa se je tožniku očitala še ena kršitev, storjena 8. 3. 2014, in sicer da je tega dne kljub jasnim navodilom glede hrambe ključev sefa na dogovorjenem mestu, pustil ključ sefa v pisarni čez noč, kar ni bilo dovoljeno, ker je bil ključ tam preveč dostopen. Ker je tožnik ravnal v nasprotju z jasnimi navodili delodajalca, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožnik očitano kršitev storil in da je bilo zato opozorilo glede te kršitve utemeljeno, tako da je izpolnjena obveznost delodajalca pred odpovedjo iz 1. odstavka 85. člena ZDR-1. - Zaradi ponovnih kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja je tožena stranka tožniku dne 22. 9. 2014 podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker je v posameznih dneh v juniju in juliju 2014 (v dnevih, ki so navedeni v redni odpovedi in v 10. točki obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje) prodajal alkoholne pijače po 21. uri, kar je v nasprotju z zakonsko prepovedjo prodaje alkoholnih pijač med 21. in 7. uro (razen v gostinskih obratih, kjer je prodaja dovoljena do konca njihovega obratovalnega časa), ki je določena v 1. odstavku 10. člena Zakona o omejevanju porabe alkohola (Ur. l. RS, št. 15/2003 – ZOPA).

11. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi oprlo na pravilno pravno podlago, zlasti na določbe 85., 87. in 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl. – ZDR-1), ki opredeljujejo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi oz. postopek pred redno odpovedjo s strani delodajalca.

Tožena stranka je redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga podala pravočasno, v prekluzivnem roku, ki je določen v 3. odstavku 89. člena ZDR-1, postopek pa je bil izpeljan po določbah 85. člena ZDR-1. Tožena stranka je pred odpovedjo izpolnila obveznosti iz 1. odstavka 85. člena ZDR-1 (ker je bilo predhodno opozorilo, kot je navedeno zgoraj, utemeljeno za eno od očitanih kršitev, to je neupoštevanje izrecnega navodila o hrambi ključa sefa ponoči) in tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zaradi ponovne kršitve pogodbe in drugih obveznosti v preizkusni dobi po prejemu predhodnega utemeljenega pisnega opozorila. Pravilno je presodilo, da je tožena stranka tožniku omogočila obrambo ter da so podani vsi zakonski pogoji oz. da je dokazan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz 3. alinee 1. odstavka 89. člena ZDR-1, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem (2. odstavek 89. člena ZDR-1).

12. Pritožbeno sodišča soglaša s presojo sodišča prve stopnje, ki je tožnikove argumente v zvezi z razlogi, s katerimi opravičuje prodajo alkoholnih pijač na bencinskem servisu po 21. uri, zavrnilo kot nesprejemljive in nelogične. Nedvomno drži, da je trenutek prodaje čas izdaje računa, kar pomeni, da prodajalec računov za alkoholne pijače zaradi zakonske prepovedi ne sme izdajati po 21. uri. Če bi takšno ravnanje dopuščal, bi delodajalcu ob morebitnem inšpekcijskem pregledu grozila denarna kazen zaradi kršitve zakonske prepovedi. Zato so pritožbene navedbe s tem v zvezi neutemeljene.

13. Dokazano je, da je tožnik očitane kršitve pogodbenih in drugih delovnih obveznosti storil, kar je glede na to, da je bila to ponovna kršitev delovnih obveznosti, utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Izvedeni dokazi potrjujejo pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje glede očitanih kršitev, dokazna ocena pa je pravilna in prepričljiva. Sodišče prve stopnje je torej pravilno presodilo, da je tožena stranka dokazala, da je tožnik kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja - ravnal je v nasprotju z določbami pogodbe o zaposlitvi in kršil navodila tožene stranke, pa tudi obveznost iz 34. člena ZDR-1, ki določa, da mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.

14. Na tej podlagi je prvostopenjsko sodišče ob ugotovitvi, da je podan utemeljen krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek. Glede na težo in naravo same kršitve in naravo dela, ki ga je tožnik opravljal, je ugotovljena kršitev tako huda, da je tožena stranka utemeljeno uporabila strogo sankcijo – redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

15. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v skladu z določbo 353. člena ZPP potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

16. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe (154. in 165. člen ZPP).